Delfini v slovenskem morju

Delfini živijo v skupinah. Ti, ki so opaženi v Tržaškem zalivu, se družijo ob točno določenem času. Ena skupina namreč pred Piran prihaja samo zjutraj, druga zvečer. Med seboj pa se ne mešata. Takšnega vedenja delfinov niso opazili nikjer drugje na svetu. Delfini niso samo obiskovalci slovenskega morja, ampak se v njem razmnožujejo, vzgajajo mladiče, prehranjujejo, počivajo in družijo.

Ste vedeli, da je najboljša kopenska opazovalna točka na slovenski obali zvonik cerkve nad Piranom? V dobrem vremenu se od tam vidita celotni Piranski zaliv in tudi Tržaški zaliv.

Hrbtna plavut kot prstni odtis

Tako kot je edinstven vsak prstni odtis, je edinstvena tudi vsaka hrbtna plavut delfina. Ne le, da se po obliki razlikuje od vseh drugih, temveč je tudi kazalnik, kako burno življenje imajo delfini, saj v delfinjem življenju zaradi igre, pretepov, srečanj z drugimi živalmi in plovili na njej nastanejo zareze, brazgotine in praske, zato je vsaka plavut prav posebna.

Raziskovalci lahko z opazovanjem in fotoidentifikacijo, razlikujejo posamezne delfine in jih poimenujejo. V slovenskem morju tako poleg še drugih živijo Daphne, Morigenos, Danny in Foki. Za raziskovalce je ključno, da lahko razlikujejo med posameznimi delfini, saj lahko tako spremljajo njihove premike, ugotavljajo družabno povezanost in jih preštejejo. Na ta način tudi ocenjujejo stopnjo rodnosti, letno stopnjo preživetja, vedenje in vzorce pojavljanja. Zbrani podatki so dragoceni tudi za načrtovanje ukrepov in zaščite teh izjemnih morskih sesalcev.

Društvo Morigenos je ugotovilo, da je delfine mogoče prepoznati tudi po obrazih, saj se njihove poteze razlikujejo.

Delfini so naravni kazalniki stanja morskega okolja

Ker so delfini plenilci na vrhu morske prehranjevalne verige in živijo od 30 do 40 let, so dober kazalnik stanja morskega okolja. Z opazovanjem njihove populacije lahko spremljamo tudi zdravje ekosistema, v katerem živijo. Širše območje Tržaškega zaliva, katerega približno tretjina pripada slovenskemu morju, je pomemben del njihovega življenjskega okolja. Raziskave so pokazale, da je populacija delfinov v Tržaškem zalivu stabilna.

Zanimivosti iz življenja delfinov

Delfini veljajo za eno od najinteligentnejših in zelo družabnih živalskih vrst. V prvih nekaj mesecih življenja vsak delfin razvije svoj edinstven žvižg. Ti žvižgi se skozi življenje komajda spremenijo. Ste vedeli, da lahko prepoznajo svojo podobo v ogledalu? Na dan morajo pojesti od štiri do pet kilogramov rib. Več zanimivih dejstev lahko izveste v Centru o delfinih, znanstveno-izobraževalnem središču v Piranu, kjer se lahko tudi sami preizkusite v vlogi raziskovalca delfinov.

Med drugim je v centru razstavljen tudi kip delfina v naravni velikosti, ki je ustvarjen po podobi enega prvih prepoznanih in najpogosteje opaženih delfinov v slovenskem morju, velike pliskavke.

V akustični sobi, kjer vas bodo obkrožali zvoki morja, delfinov in plovil, boste začutili, kako pomemben je zvok v življenju morskih živali, kako delfini med seboj komunicirajo in iščejo hrano. Razstavljena je tudi raziskovalna oprema, s katero strokovnjaki spremljajo in preučujejo delfine.

Spoštujmo morje, varujmo delfine

Slovensko morje še posebej poleti privlači številne obiskovalce, ob tem pa se moramo zavedati, da je morja dom ne le delfinov, temveč tudi številnih drugih morskih živali. V društvu Morigenos opozarjajo, da lahko hrup plovil onemogoča orientacijo in njihovo medsebojno komuniciranje, zaradi česar se mladič delfina lahko loči od matere. Usodni pa so lahko tudi naleti plovil. K večji varnosti pripomoremo s počasnejšo plovbo – tako se zmanjša verjetnost, da bi povozili delfina ali želvo, manj pa je tudi hrupa.

Ogroža jih tudi onesnaževanje, kot so strupene kemične spojine, ki se kopičijo v njihovih telesih. Plastične odpadke lahko pomotoma zamenjajo za hrano, kar vodi v notranje poškodbe in smrt.

Ne pozabimo, delfini so prostoživeče živali, mi pa smo na morju le gostje v njihovem naravnem okolju.

Čeprav bi številni radi videli delfine od blizu, strokovnjaki svetujejo, da se jim ne približujemo, ampak plujemo vzporedno z njihovo smerjo ter vzdržujemo razdaljo vsaj stotih metrov. Delfinov ne podimo, jih ne hranimo in z njimi ne poskušamo plavati.