24. april je slovenski dan brez zavržene hrane

Hrana se izgubi ali zavrže na vseh stopnjah prehranske verige: na kmetijah, pri prevozu, skladiščenju, obdelavi, predelavi in proizvodnji, v trgovinah, restavracijah in javnem sektorju (šole, bolnišnice ter druge ustanove in podjetja s kuhinjami) ter gospodinjstvih. Odpadna hrana po nepotrebnem obremenjuje omejene naravne vire in okolje, medtem ko zmanjšanje izgub hrane in količine odpadne hrane prinaša pozitiven gospodarski učinek za vse člene v verigi ter je povezano tako s socialnim kot tudi podnebnim in okoljskim vidikom.

Kaj pravi statistika?

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) se je skupna količina odpadne hrane med letoma 2013 in 2021 povečevala. S 118 tisoč ton (v letu 2013) se je povečala za 21 odstotkov na okoli 143 tisoč ton (v letu 2021). Ta količina bi bila lahko precej manjša, če bi bil odnos do hrane drugačen in bi zagotovili, da hrana, ki je še užitna, ne bi končala med odpadki.

Leta 2021 je vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 68 kilogramov hrane. Po oceni SURS je bilo med to odpadno hrano kar 40 odstotkov užitnega dela, to količino pa bi lahko z ozaveščanjem in pravilnim odnosom do hrane zmanjšali ali celo preprečili. Okoli 60 odstotkov pa je neužitne hrane (kosti, olupki, jajčne lupine in drugo), ki se ji večinoma ne moremo izogniti.

Zanimiv podatek je, da je največ odpadne hrane – 53 odstotkov – v letu 2021 nastalo v gospodinjstvih. V gostinstvu in strežbi hrane se je zavrglo 28 odstotkov odpadne hrane, v trgovini z živili 10 odstotkov, najmanj, 9 odstotkov, pa pri proizvodnji hrane.

Dejstva o zavrženi hrani

1. Na svetu se zavrže približno 17 odstotkov proizvedene hrane. Globalno gledano je 2 odstotka zavržejo trgovci, 5 odstotkov gostinci, največ, 11 odstotkov, pa gospodinjstva.
2. Hrana se izgublja ali zavrže v celotni dobavni verigi, od začetne kmetijske proizvodnje do končne porabe v gospodinjstvih.
3. Zavržena hrana vpliva na gospodarsko, družbeno in okoljsko trajnost prehranskih sistemov, saj zavržki hrane pomenijo izgubo virov, ki se uporabljajo v proizvodnji, kot so zemlja, voda, energija in vložki, ter povečanje emisij toplogrednih plinov.

Kako ukrepati?

1. Ker svetovno prebivalstvo še naprej narašča, naš izziv ne bi smel biti, kako pridelati več hrane, temveč je treba takoj zmanjšati količine zavržene hrane na trajnosten način in čim bolj izkoristiti pridelano hrano. 
2. Podnebno pametne inovacije, tehnologije in infrastruktura za zmanjšanje količin zavržene hrane so ključnega pomena za povečanje učinkovitosti in zmanjšanje emisij prehranskega sistema.
3. Dobro upravljanje, razvoj človeškega kapitala, sodelovanje in partnerstva so ključni za čim večje pozitivne učinke zmanjševanja količin zavržene hrane.
4. Hrana ni nikoli odpadek: z uporabo krožnih praks lahko zavrženo hrano spremenimo v kompost ali uporabimo za proizvodnjo bioplina, s čimer se izognemo škodljivim emisijam metana.
5. Sprememba vedenja, ki se nanaša na zmanjšanje količin zavržene hrane, ravnanje z živino in sprejetje zdrave prehrane, bi lahko v naslednjih nekaj desetletjih zmanjšala emisije metana za 65 do 80 ton na leto*.

Kaj lahko storimo?

K trajnostnim prehranskim sistemom bistveno prispevamo vsi potrošniki s svojimi prehranskimi navadami in odnosom do hrane. Spoštovanje ter odnos do hrane in naravnih virov pa prispevata tudi k boljši samooskrbi in preskrbi s hrano ter k boljšemu stanju okolja in podnebja.

Večkrat se nam zgodi, da hrano zavržemo, še preden jo sploh uporabimo. Temu se lahko izognemo s pravilnim shranjevanjem živil.

Uporabni nasveti za shranjevanje pogostih živil v naših kuhinjah:

Je vaša zelenjava uvela? Za deset minut jo potopite v ledeno kopel in razlika bo očitna. Če ne bo primerna za surovo uživanje, jo skuhajte.

Se je zelenjava razkuhala? Naredite pire. Razkuhano zelenjavo, recimo cvetačo, korenje, brokoli, krompir, lahko vedno spremenite v slastne juhe ali omake.

Podaljšajte življenjsko dobo banan: Banane hranite med seboj ločeno, njihove peclje ovijte s prozorno ali aluminijasto folijo za živila. Če imate preveč banan, lahko iz njih pripravite slasten sladoled, bananov kruh ali sočne mafine.

Ste nakupili preveč sadja? Sadje razdelite po porcijah v vrečke in zamrznite. Tako sadje je odlično za jutranji smuti.

Imate preveč svežih zelišč? Zelišča sesekljajte in jih dajte v posodice za pripravo ledu, prelijte z oljčnim oljem in vse zamrznite v zamrzovalniku. Uporabite pri pripravi obar, rižot in testenin.

Ne zavrzite zelenjavnih olupkov! Olupke operite, osušite, dajte v vrečko in zamrznite. Vsakič, ko lupite zelenjavo, olupke očistite in dodajte v vrečko k ostalim. Ko bo vrečka polna, olupke uporabite za pripravo zelenjavne juhe.

Se vam je nekaj prismodilo? Jed odstranite z ognja, del, ki ga niste prismodili, predenite v drugo posodo ter jo za deset minut pokrijte z vlažno krpo. Tako se boste znebili okusa po zažganem. Lahko dodate tudi malo čilija oz. pekoče omake.

Recept: MAKARONI Z JABOLKI

V jabolčnih lupinah skriva ogromno telesu nujnih dodatkov, zato jih lahko uporabim v tej jedi.

Sprva so to izjemno preprosto in nenavadno jed pripravljali iz širokih rezancev ali trgancev, saj so se makaroni  pojavili šele okrog leta 1950. Največ makaronov so imeli Ratečani, ki so živeli blizu meje in so jih tihotapili iz Italije. Zato se ta jed sprva pojavi v Zgornji Savski dolini. Vendar pa z globljim raziskovanjem kulinarične dediščine, jed najdemo tudi na Notranjskem in na obronkih Polhograjskih Dolomitov.

 ostanki naribanih jabolk od potice in jabolčne lupine

250 g drobnih testenin

200 ml kisle smetane

1 jajce

pest rozin namočenih v rum

pol masla

2 žlici drobtin

cimet, sol

1. Testenine skuhamo v slanem kropu, na malce bolj mehko, jih odcedimo in dodamo maslo.
2. Pekač namažemo z maslom in pomokamo ter vanj vsujemo makarone.
3. V posodi zmešamo jajce, smetano in odcejene rozine.
4. Jabolčne lupine nasekljamo na drobno in zmešamo z ostanki naribanih jabolk.
5. Testenine zmešamo z ostalimi sestavinami in damo v namaščen pekač.
6. Pečemo na 200 stopinj približno 30 minut.
7. Na maslu popražimo drobtine in z njimi pokapljamo jed, ko je pečena.