Svet v barvah: Slovensko slikarstvo na Dunaju

Slovesnega odprtja razstave sta se udeležila slovenska predsednica Nataša Pirc Musar in avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen, kar potrjuje pomen te umetniške postavitve za dvostranske odnose in kulturno sodelovanje.

Umetniške vezi med Dunajem in Ljubljano

Slovenski umetniki so bili v obdobju Avstro-Ogrske tesno povezani z Dunajem, ki je bil kulturno, izobraževalno in politično središče monarhije. Mnogi so tam študirali ali razstavljali svoja dela, zato je bil Dunaj zanje pomembno izhodišče.

Razstava v Belvederu poudarja to zgodovinsko povezanost ter prikazuje, kako so slovenski slikarji razvijali svoj slog pod vplivom evropskih umetniških tokov, hkrati pa ohranjali svojo edinstveno likovno identiteto.

Razstavljenih je 132 del, od katerih jih je 108 iz slovenskih ter 24 iz avstrijskih javnih in zasebnih zbirk. Predstavljena so dela velikih imen slovenskega slikarstva, kot so Ivana Kobilca, Rihard Jakopič, Ivan Grohar, Matija Jama in Jožef Petkovšek, ob njih pa tudi dela mednarodnih mojstrov, kot so Giovanni Segantini, Tina Blau in Anton Nowak.

Barva kot izrazna moč slovenskega slikarstva

Osrednja tema razstave je vloga barve v slovenskem slikarstvu. Umetnostni zgodovinarji so ugotovili, da so slovenski umetniki pogosto uporabljali izrazite barvne kontraste, simboliko in ekspresivne učinke, ki so jim omogočili, da so se razlikovali od drugih evropskih ustvarjalcev.

Kurator razstave Markus Fellinger je posebej izpostavil t. i. “strategično rabo barve”, s katero so slovenski umetniki ustvarjali močne vizualne učinke in čustveno intenzivne kompozicije.

To je razvidno zlasti v delih impresionistov, kot sta Grohar in Jakopič, pa tudi pri drugih slikarjih, ki so barvo uporabljali kot glavni nosilec pripovedi in razpoloženja.

Nova odkritja in zgodovinski vpogledi

Poleg umetniških del razstava vključuje tudi pomembne zgodovinske dokumente, ki osvetljujejo politiko odkupa umetnin v času Avstro-Ogrske. 

Raziskave avstrijskih strokovnjakov so razkrile, da je avstrijsko ministrstvo za kulturo in izobraževanje med letoma 1904 in 1914 načrtno pridobivalo dela slovenskih umetnikov za nacionalno zbirko.

Zanimivo je, da so nekatera od teh del po razpadu monarhije ostala v Sloveniji, druga pa so še danes del stalne zbirke galerije Belvedere. Med njimi je tudi znamenita Groharjeva slika Rafolško polje, ki v dunajski galeriji visi ob delih Vincenta van Gogha in Giovannija Segantinija.

Slovenska umetnost na mednarodnem prizorišču

Razstava Svet v barvah predstavlja pomemben kulturni most med Slovenijo in Avstrijo. Postavitev v uglednem dunajskem muzeju Belvedere pomeni priznanje kakovosti slovenskih umetnikov in ponuja novo perspektivo na njihovo delo v širšem evropskem kontekstu. Odprta bo do  25. maja, spremlja jo tudi bogat katalog z znanstvenimi prispevki, ki podrobneje obravnavajo razvoj slovenskega slikarstva, povezave z Dunajem in vlogo barve v umetniškem izrazu tega obdobja.

Slovensko slikarstvo tako v središču avstrijske prestolnice zaživi v novi luči – kot pomemben del evropske umetnostne dediščine, ki zasluži pozornost in občudovanje mednarodne javnosti.