Hišna imena označujejo domačije, pripadajoče kmetijske površine, predvsem pa ljudi, ki živijo na teh domačijah. Taka domača imena so nastala zaradi lažjega ločevanja ljudi med seboj in so se na domačijah obdržala kljub menjavi lastnikov hiš in njihovih priimkov.
Ponekod hišna imena z opuščanjem kmetovanja in podiranjem starih poslopij izginjajo iz vsakdanjega govora ter vsa hišna imena nekega območja pogosto poznajo in uporabljajo le še starejši ljudje. Dejstvo pa je, da so hišna imena pomembna tudi z vidika spodbujanja pripadnosti ljudi domačemu kraju.
-
Po vaseh je nekoč veljalo, da so se poznali le po hišnih imenih, ponekod je še vedno tako. Foto: SonSam/depositphotos.com
-
Hišno ime domačije je povezano z družinsko zgodovino in se prenaša iz roda v rod. Foto: Kostia/depositphotos.com
-
Med najpogostejšimi hišnimi imeni je Pr Kovač. Foto: Klemen Klinar
Mesto in vas
Načeloma velja, da so slovenska hišna imena pogostejša ali bolj ohranjena na slovenskem podeželju kot v mestnih območjih. Vendar ob tem velja spomniti, da so bili v preteklosti deli današnjih mest, celo zelo blizu mestnega središča, ruralna območja.
Predvsem so se ta »mestna« hišna imena ohranila pri poimenovanjih gostiln, na primer v Ljubljani.
Tak primer sta gostilni Gostilna pri Peclju (po ustnem izročilu je gospodar peclje češenj rad vrgel med češnje za prodajo) in Pri Žabarju, kjer se je že od nekdaj dalo naročiti ocvrte žabe ali žabe s česnom in peteršiljem, saj je bilo to območje Ljubljane zelo močvirnato. Menda so žabe za kak priboljšek lovili kar otroci.
-
Turistična kmetija Pri Plajerju (igralec). Foto: Boris Pretnar/www.slovenia.info
-
V središču Radovljice že od leta 1822 stoji družinska restavracija Lectar (izdelovanje izdelkov iz lecta) s slovensko kuhinjo, v sklopu katere je tudi hotel z dolgoletno tradicijo gostinstva in muzej medičarstva. Foto: Miran Kambič/www.slovenia.info
-
Kmetija Pri Lovrču (izhaja iz gospodarjevega imena). Foto: Dean Duboković/www.slovenia.info
-
Najboljša slovenska restavracija s tremi Michelinovimi zvezdicami - Hiša Franko (ime gospodarja) ima več kot stoletno zgodovino. Bila je obcestna gostilna, vaški mlin, med prvo svetovno vojno, ko je bitka pri Caporetu zdesetkala bližnji Kobarid, pa je služila kot bolnišnica. Foto: Tomo Jeseničnik/www.slovenia.info
Izvirna hišna imena
Dodatna zanimivost slovenskih hišnih imen je tudi v tem, da so narečna. Pri nekaterih je zato za razumevanje zelo pomembna stara govorica določenega kraja. Zato so hišna imena pomembna tudi z vidika spodbujanja pripadnosti vaščanov domačiji in domačem kraju.
Na vaseh se je ohranilo več te kulturne dediščine.
Slovenska hišna imena so ponavadi vezana na poklic, poreklo, anekdoto, značajsko ali telesno posebnost.
Zelo pogosta hišna imena so tako: Pri Kovaču (kovaštvo), Pri Mežnarji (skrbeli so za cerkev), Pri Šuštarju (čevljarstvo) in pa hišna imena po imenih gospodarja, kot so npr: Pri Toncu (Antonu), Pri Jurčku (Juriju). Zanimivo pa je, da npr. v Kropi, ki je bila vas Kovačev, ni bilo niti enega hišnega imena Pri Kovaču. Vzrok je v tem, da so hišna imena seveda bila namenjena prepoznavanju. Hišna imena so bila predvsem povezana z gospodarjem. Redko pa z gospodarico. Izjema je bila, če je bila ženska v hiši babica oz. pomagala pri porodu (Pr Babic ali Pri Babic).
Hiše so dobile imena seveda tudi, če so bili z njo povezani tujci. Taka imena so: Pri Lahovih (iz Italije), Pri Hrvati (iz Hrvaške), Pri Amerikančevih (ZDA), Pri Španjolovih (iz Španije).
Poznavanje identitete je privilegij
Hišno ime ima podobno vlogo kot rodoslovje.
Povezuje nas z identiteto, navdaja nas s ponosom na prednike in nasmeje ob družinskih anekdotah ali pa razžalosti ob bolj žalostnih dogodkih.
Vsekakor smo to mi, biti samosvoj z identiteto pa je privilegij.
Datum: 29. januar 2024
Čas branja: 1 min