Skoči do osrednje vsebine

Hišna imena označujejo domačije, pripadajoče kmetijske površine, predvsem pa ljudi, ki živijo na teh domačijah. Taka domača imena so nastala zaradi lažjega ločevanja ljudi med seboj in so se na domačijah obdržala kljub menjavi lastnikov hiš in njihovih priimkov.

1 / 2

Ponekod hišna imena z opuščanjem kmetovanja in podiranjem starih poslopij izginjajo iz vsakdanjega govora ter vsa hišna imena nekega območja pogosto poznajo in uporabljajo le še starejši ljudje. Dejstvo pa je, da so hišna imena pomembna tudi z vidika spodbujanja pripadnosti ljudi domačemu kraju.

1 / 3

Mesto in vas

Načeloma velja, da so slovenska hišna imena pogostejša ali bolj ohranjena na slovenskem podeželju kot v mestnih območjih. Vendar ob tem velja spomniti, da so bili v preteklosti deli današnjih mest, celo zelo blizu mestnega središča, ruralna območja.

Predvsem so se ta »mestna« hišna imena ohranila pri poimenovanjih gostiln, na primer v Ljubljani.

Tak primer sta gostilni Gostilna pri Peclju (po ustnem izročilu je gospodar peclje češenj rad vrgel med češnje za prodajo) in Pri Žabarju, kjer se je že od nekdaj dalo naročiti ocvrte žabe ali žabe s česnom in peteršiljem, saj je bilo to območje Ljubljane zelo močvirnato. Menda so žabe za kak priboljšek lovili kar otroci.

1 / 4

Izvirna hišna imena

Dodatna zanimivost slovenskih  hišnih imen je tudi v tem, da so narečna. Pri nekaterih je zato za razumevanje zelo pomembna stara govorica določenega kraja. Zato so hišna imena pomembna tudi z vidika spodbujanja pripadnosti vaščanov domačiji in domačem kraju.

1 / 3

Na vaseh se je ohranilo več te kulturne dediščine.

Slovenska hišna imena so ponavadi vezana na poklic, poreklo, anekdoto, značajsko ali telesno posebnost.

Zelo pogosta hišna imena so tako: Pri Kovaču (kovaštvo), Pri Mežnarji (skrbeli so za cerkev), Pri Šuštarju (čevljarstvo) in pa hišna imena po imenih gospodarja, kot so npr: Pri Toncu (Antonu), Pri Jurčku (Juriju). Zanimivo pa je, da npr. v Kropi, ki je bila vas Kovačev, ni bilo niti enega hišnega imena Pri Kovaču. Vzrok je v tem, da so hišna imena seveda bila namenjena prepoznavanju. Hišna imena so bila predvsem povezana z gospodarjem. Redko pa z gospodarico. Izjema je bila, če je bila ženska v hiši babica oz. pomagala pri porodu (Pr Babic ali Pri Babic).

Hiše so dobile imena seveda tudi, če so bili z njo povezani tujci. Taka imena so: Pri Lahovih (iz Italije), Pri Hrvati (iz Hrvaške), Pri Amerikančevih (ZDA), Pri Španjolovih (iz Španije).

 

Poznavanje identitete je privilegij

Hišno ime ima podobno vlogo kot rodoslovje.

Povezuje nas z identiteto, navdaja nas s ponosom na prednike in nasmeje ob družinskih anekdotah ali pa razžalosti ob bolj žalostnih dogodkih.

Vsekakor smo to mi, biti samosvoj z identiteto pa je privilegij.   

 

 

  • Pogled na center mesta in na Ljubljanski grad z zraka

    V mestih hišnih imen ni vsaj že 100 let. Foto: Aleš Fevžer/www.slovenia.info

Avtor: Tanja Glogovčan Belančić

Datum: 29. januar 2024

Čas branja: 1 min