Prenovljena je rojstna hiša dr. Franceta Prešerna

Hiša je tipična kmečka stavba iz 18. stoletja, zgrajena v gorenjskem slogu, z leseno fasado, majhnimi okni in preprosto notranjostjo. Obiskovalec ob vstopu takoj začuti domačnost prostora, ki ohranja pristno podobo življenja v vaški kmečki družini tistega časa. Danes hiša deluje kot muzej in spominski prostor, v katerem obiskovalci lahko spoznajo pesnikovo življenje, ustvarjanje in kulturno okolje 19. stoletja.

Francelj

France Prešeren se je rodil leta 1800 kot tretji otrok v družini, ki je bila sicer kmečka, toda za tisti čas nenavadno izobražena. Otroštvo je preživljal v domačem okolju, kjer je moral pomagati pri hišnih opravilih in skrbeti za živino, a so ga hkrati močno privlačili učenje, branje in poslušanje pripovedi starejših.

Že kot deček je bil radoveden opazovalec sveta okoli sebe. Z navdušenjem je spremljal mimoidoče trgovce, poslušal ljudske pesmi in pravljice ter se skrivaj učil različnih spretnosti pri materi in sosedih.

Po domače so mu rekli “Francelj”, in tudi ko se je kot odrasel vračal domov, je ostal nekoliko odtujen - tiho je opazoval vaško življenje in užival v miru domače pokrajine. Ta stik z naravo, ljudskim izročilom in preprostim kmečkim življenjem je kasneje močno zaznamoval njegovo poezijo.

Zgodba Prešernove družine

Hiša danes obiskovalcu omogoča vpogled v vsakdanjik Prešernove družine in pesnikove mladosti. Med najpomembnejšimi eksponati sta Prešernova zibelka, v kateri je ležal kot dojenček, ter staro pohištvo, kot so lesene klopi, pručke, skrinje in miza, ki so jih uporabljali v vsakodnevnem življenju. V črni kuhinji z ohranjenim štedilnikom in kuhinjskimi pripomočki lahko obiskovalci vidijo, kako so gospodinjili nekoč.

Posebno mesto ima spominska soba, v kateri so razstavljeni rokopisi, dokumenti in knjige, vključno z izdajami Prešernove zbirke Poezije (1847), pesnitvijo Krst pri Savici, časopisi, v katerih je objavljal, ter prevodi njegovih del v tuje jezike.

Ob hiši se pogosto prirejajo tudi literarni večeri, kulturne prireditve in razstave, kar jo spremeni v živ kulturni prostor.

Domača hiša kot vir navdiha

Prešeren je v svojih pesmih pogosto črpal navdih iz domače Vrbe in gorenjske pokrajine. Njegov sonet O Vrba neposredno opisuje spokojnost vasi, domače hiše in vrtove, hkrati pa izraža hrepenenje in pripadnost rojstnemu kraju. Tudi v epski pesnitvi Krst pri Savici se pojavljajo opisi gorenjske pokrajine - hribov, rek in gozdov. V posameznih pesmih iz zbirke Poezije so motivi otroških iger, domačega življenja in hišnih opravil, ki odražajo toplino otroštva, varnost doma in preprostost vaškega življenja. Tudi deli Zdravljice vsebujejo naravne podobe, ki poudarjajo povezanost z domačim okoljem in ljubezen do slovenskega naroda.

Obnovljena rojstna hiša

Na kulturni praznik, 8. februarja, Prešernova rojstna hiša v Vrbi znova odpira vrata - prenovljena in vsebinsko nadgrajena v sodobno muzejsko izkušnjo. Nova stalna razstava je umeščena v dve stavbi, rojstno hišo in nekdanje gospodarsko poslopje, ter obiskovalca popelje na poglobljeno, a hkrati doživljajsko srečanje s pesnikom, njegovim življenjem in časom.

V rojstni hiši se ohranja izvirna zasnova muzeja, ki spoštuje zgodovinsko pristnost prostora.

Prenova je tu zadržana in premišljena: konservirani predmeti, nova ambientalna osvetlitev in subtilni vsebinski poudarki bolje povezujejo prostore z življenjem in delom dr. Franceta Prešerna ter krepijo simbolno moč hiše kot kraja spomina. Obiskovalcem je na voljo tudi 3D virtualni sprehod, ki omogoča ogled hiše na daljavo ali poglobljeno raziskovanje njenih podrobnosti.

Popolnoma novo razsežnost pa prinaša razstavno - interpretacijski del v nekdanjem gospodarskem poslopju. 

Ta je zasnovan kot sodoben interpretacijski center, v katerem se Prešernovo življenje prepleta z njegovo poezijo in širšim kulturnozgodovinskim kontekstom. Z uporabo multimedije, zvoka, podob in umetniško oblikovanih elementov razstava ustvarja veččutno doživetje, v katerem se pesnikova pot, od vaškega dečka do osrednje osebnosti slovenske kulture, razkriva na oseben in navdihujoč način.

Prenovljena Prešernova hiša je tako ne le muzej, temveč tudi celostna izkušnja, ki povezuje dediščino in sodobne interpretacije ter ohranja močno čustveno vez z rojstnim krajem velikana slovenske poezije.