Županova jama: sto let raziskovanja podzemlja

V Županovi jami se pred obiskovalci razkriva osupljiv podzemni svet, ki ga je reka izoblikovala z raztapljanjem apnenca. Več kot 700 metrov dolg jamski sistem je zelo razgiban. Na poti skozi jamo je treba premagati kar nekaj stopnic, a trud je poplačan s pogledom na raznolike dvorane in kapniške tvorbe. Jama je odprta vse leto, saj je v večjem delu stalna temperatura okoli deset stopinj Celzija. Vodeni ogled traja dobro uro.

Pustolovsko odkrivanje jame

Že v 17. stoletju je plemič Janez Vajkard Valvasor, ki je raziskoval slovenske dežele, del jame, imenovan Ledenica, opisal v znamenitem delu Slava vojvodine Kranjske. Nekaj stoletij pozneje se je Josip Perme, župan nekdanje občine Št. Jurij pri Grosupljem, spraševal, ali številna kraška brezna v okolici morda vodijo v bogat podzemni svet. Šestindvajsetega maja 1926 se je s še dvema spremljevalcema po lestvi spustil v brezno. Po več urah raziskovanja, ko so sveče in baterije že izgubljale svojo moč, se je pred njimi odprla dvorana, polna čudovitih kapnikov.

»Tu je lepše kot v nebesih,« so bili navdušeni.

Nekaj tednov pozneje so jamo strokovno raziskali člani Društva za raziskovanje jam. V Županovi jami so prvič v Sloveniji uporabili standardizirani protokol za raziskovanje jam, zapis o raziskavi v Geografskem vestniku pa velja za prvo strokovno speleološko objavo v slovenskem jeziku. Odkritje in raziskovanje Županove jame sta zato pomemben mejnik v razvoju slovenske speleologije, vede o podzemeljskih, predvsem kraških jamah.

Leta 1996 so odkrili še osmo, Igorjevo dvorano, ki pa je dostopna le jamarjem. Raziskovalci ne izključujejo možnosti novih odkritij.

Obiskovalci dobrodošli

Že leto po odkritju, tj. leta 1927, so v jamo stopili prvi obiskovalci. Sprva je bil vstop v jamo organiziran po leseni lestvi skozi strop Permetove dvorane, leta 1935 pa so z rovom povezali dva dela jame in jo dodatno uredili za turizem. Pri kopanju 34 metrov dolgega rova je sodeloval tudi domačin iz sosednje vasi, ki je imel izkušnje z delom v ameriških rudnikih. Pri iskanju smeri so si pomagali tako, da so s kladivi udarjali po skalah na obeh straneh in nato sledili zvoku.

Ogled jame ponuja poučno in zanimivo doživetje, razlaga Damjan Viršek, predsednik društva Županova jama.

»Ljudje so presenečeni, ker se skoraj vsi kapniki bleščijo. Svetloba se namreč odbija od ploskev kalcitnih kristalov, velikih tudi kot kovanec. Številni so presenečeni tudi nad velikostjo jame. Najbrž zato, ker so dvorane zelo raznolike in je na obisku mogoče res kar veliko videti.«

Jama pa je pritegnila tudi filmske ustvarjalce. Slikoviti podzemni svet so uporabili za scenografijo v nemškem filmu o indijanskem poglavarju Vinetouju, enem najbolj priljubljenih izmišljenih junakov prejšnjega stoletja, in v kultnem slovenskem mladinskem filmu Kekčeve ukane.

Živalski svet

Med obiskom lahko v jami opazimo netopirje, ki si v njej poiščejo zavetje. Čez dan počivajo, v hladnejšem delu leta pa tam prezimujejo.

Med značilnimi jamskimi prebivalci so tudi hrošči, jamske mokrice, jamski pajki, jamske kobilice in druge živali, prilagojene življenju v podzemlju.

Človeško ribico, najbolj prepoznavno prebivalko slovenskega podzemlja, bomo v Županovi jami iskali zaman. Ta občutljiva dvoživka za življenje potrebuje stalno tekočo vodo, jama pa leži visoko nad stalno gladino kraške podzemne vode. Kljub temu so človeško ribico že opazili na širšem območju Županove jame, kar potrjuje, da živi v okoliškem podzemnem vodnem sistemu.

Ker se jamske živali v temi ne morejo zanašati na vid, imajo bolje razvita druga čutila, predvsem za tip in voh. Zaradi življenja brez svetlobe so pogosto tudi brez pigmenta.

Občutljivi jamski ekosistem

Kraške kamnine so izjemno prepustno, zato lahko onesnažena voda zelo hitro doseže podzemlje. Ker se voda v kraških vodonosnikih čisti počasneje kot drugje, ima onesnaženje lahko dolgotrajne posledice za jamske živali in tudi kakovost pitne vode.

Kot je povedal Damjan Viršek:

»Z obiskom jame se potopimo v stvaritev narave, ki nastaja milijone let. Ko nas že zdavnaj več ne bo, bo jama s svojimi čudovitimi kapniki in zanimivimi živalmi še vedno tukaj, zunaj turistične poti drugačna samo za kakšno malenkost, če jo bomo seveda obiskovali odgovorno in spoštljivo. Pomembno je, da odgovorno in spoštljivo do narave ravnamo tudi vsak dan, ko nismo v jami.«

Naslovna fotografija: Damjan Viršek