Trajnostna usmerjenost slovenskega planinstva

Tega se dobro zavedajo tudi v Planinski zvezi Slovenije (PZS), ki že vrsto let z uspešnimi projekti spodbuja do okolja prijazno in energetsko učinkovito upravljanje koč ter ozaveščanje mlajših generacij o pomembnosti varovanja gorskega okolja.

Slovenska planinska društva upravljajo 180 planinskih koč, zavetišč in bivakov, od tega 163 oskrbovanih planinskih koč. Za spodbudo k manjši okoljski obremenitvi gorskega sveta ter privabljanju otrok in staršev na koče Planinska zveza Slovenije podeljuje certifikata okolju (od leta 2012) in družinam prijazna planinska koča (od leta 2013). Certifikata veljata štiri leta, potem pa jih morajo planinske koče obnoviti. V kočah certifikate dojemajo kot dodatno promocijo, ozaveščanje obiskovalcev pa štejejo za svoje poslanstvo.

Okolju prijazne planinske koče

Za pridobitev certifikata okolju prijazna planinska koča se planinski domovi dokažejo in zavežejo k skrbnemu in celostnemu ravnanju z občutljivim gorskim okoljem.

Ker v Sloveniji večina planinskih koč leži v nenaseljenem, naravno občutljivem območju ter tudi z namenom povečati obisk koč zaradi višjih in urejenih okoljskih standardov, je PZS uvedla poseben certifikat za koče, ki s svojim celotnim delovanjem čim manj negativno vplivajo na okolje.

Tak certifikat v obliki listine in znaka z napisom Okolju prijazna planinska koča je jasno sporočilo obiskovalcem, da si planinsko društvo posredno prek oskrbnika oziroma upravljavca prizadeva, da bi bili vplivi koče na neokrnjeno naravo okoli nje in širše čim manj moteči. Lastniki koč morajo za pridobitev certifikata izpolnjevati zahtevna merila, ki jih komisija PZS preveri tudi na kraju samem. Še posebno je skrb za zmanjšanje vpliva obiskovalcev prisotna v Triglavskem narodnem parku.

Z dodelitvijo certifikata do okolja prijazne koče želi PZS zagotoviti do okolja prijazne in energetsko učinkovito upravljane koče, saj lahko udobje, ki ga pohodnikom in alpinistom ponujajo koče, z odpadki, porabljeno energijo in povečanim prometom obremenijo že tako občutljivo okolje.

Družinam prijazna planinska koča

PZS se je po uspešni spodbudi za okoljsko razbremenitev gorskega sveta začela intenzivneje posvečati tudi vprašanju, kako v koče privabiti družine z otroki.

Certifikat in znak z napisom Družinam prijazna planinska koča sporočata obiskovalcem, da se osebje kar najbolj in nenehno trudi, da bi bilo bivanje v planinski koči bilo prijetno in nepozabno doživetje za najmlajše planince in njihove starše.

Za pridobitev certifikata se ovrednotijo pripravljenost osebja koče, da sprejme družine z najmlajšimi gosti z vso pozornostjo in razumevanjem za njihove specifične potrebe: lega koče, da omogoča družinam sorazmerno lahek dostop, primerno urejene planinske poti in parkirišča na izhodiščih, primerna okolica koče za nemoteno aktivnost otrok in družine, posebnosti v okolici koče, ki so zanimive tudi za otroke, in po možnosti lastni program za družine.

S certifikatom do družin prijazna planinska koča želijo na PZS v koče privabiti otroke in njihove starše in zagotoviti, da se bodo tam dobro počutili. Z nazivom do družin prijazne koče se tako ponašajo tiste koče, katerih delovanje je prilagojeno značilnim potrebam družine.

To med drugim pomeni, da je oprema koče prilagojena otrokom, ima na primer otroške stolčke, varovalne ograje na posteljah, kotiček z igrali, tudi ponudba hrane je prilagojena otrokom. V mnogih kočah koči imajo tudi otroški kotiček s slikanicami.

Primer dobre prakse združevanja obojega

Prvi certifikat uspešno spodbuja zavedanje o pomembnosti varovanja občutljivega gorskega okolja, drugi pa privablja družine z majhnimi otroki – lahko rečemo, da skupaj promovirata zdrav življenjski slog in skrb za okolje že od malih nog naprej.

Ena izmed koč, ki ima oba certifikata, je tudi Koča na Planini pri Jezeru v osrčju Fužinskih planin v Triglavskem narodnem parku.

Planinsko društvo LPP, ki jo upravlja, se pomembnosti vzgajanja mladih generacij zaveda že od časov, ko okoljevarstvene tematike še niso bile tako poudarjene in gorski svet še ni bil tako množično obiskan kot je danes. Njihova več kot tridesetletna tradicija poletnih planinskih taborov za predšolske otroke je zares izjemna: skupaj za vrtcem Hansa Christiana Andersena iz Ljubljane enotedenske tabore neprekinjeno organizirajo že vse od leta 1988 (tabor je potekal celo med osamosvojitveno vojno), vsako leto pa tam bivajo tri ali štiri skupine šestletnikov. V 31 letih se je tako na taborih zvrstilo okoli 1800 otrok, na kar so v društvu upravičeno zelo ponosni. Otroci skupaj s planinskimi vodniki in vzgojiteljicami na vsakodnevnih pohodih spoznavajo lepote gora, gorsko cvetje in živali, ob tem pa se naučijo uporabljati planinsko opremo in spoznajo pravila varne hoje v gorah. Skoraj vsako leto otroke na taboru obiščejo tudi gorski reševalci ali vodniki reševalnih psov, ki jim predstavijo svoje delo, mali nadobudneži pa se preizkusijo tudi v plezanju na balvan. Zaradi vseh nepozabnih doživetij otrokom tabor ostane v trajnem spominu, Planina pa se jim vtisne globoko v srce. Skoraj vsi se pozneje vračajo s svojimi starši, mnogi med njimi pa postanejo pravi ali pa vsaj občasni planinci za vse življenje. Generacije prvih udeležencev tabora zdaj na planinske tabore pošiljajo že svoje otroke … in krog se tako nadaljuje. Ta tradicija je postala zgled tudi nekaterim drugim planinskim društvom, ki so začela organizirati podobne dejavnosti. Drži namreč, da je narava najboljši učitelj.