Skoči do osrednje vsebine

Smreka ali jelka?

Ob koncu leta nastopi praznični čas, ki ga vsako leto zaznamujejo smreke in jelke. Gre za božično-novoletni čas, ko se staro leto poslavlja in prihaja novo. Dnevi se vse bolj krajšajo in noč postaja vse daljša. Ob koncu decembra doseže višek in že stara ljudstva so verjela, da v tem času narava umira. V ta namen uporabljamo zelenje iglavcev in zimzelenk kot simbol večnega življenja pri okraševanju svojih domov.

Okraševanje smrečic prihaja iz germanskega sveta, pri nas se je v polnosti uveljavilo nekje po drugi svetovni vojni. Pred tem so v naših krajih postavljali le jaslice, ki so naznanjale novo življenje, novo obdobje in s tem novo upanje.

V obdobju po vojni pa se je tudi pri nas razširila uporaba božičnega drevesa kot simbola upanja in novega začetka.

Slovenijo pretežno pokriva gozd in vodilni iglavec je zagotovo navadna smreka (Picea abies), zato ni čudno, da večina Slovencev uporablja navadno smreko za krasitev svojega doma.

Pojmujemo jo na različne načine. Božična jelka, novoletna jelka ali smreka, srečamo pa v slovenskih domovih tako drevesca kot tudi jaslice.  

1 / 2

Zgodovina uporabe

Zelenje kot glavni gradnik okraševanja predstavlja večnost. Že sama zelena barva nas v teh turobnih mesecih leta spominja na nekaj svežega, nekaj, kar raste, se razvija in predstavlja življenje. Če si samo zamislimo čas po prvem novembru, ko se narava odene v sneg, mraz in ko drevesa ostanejo brez listja, ter vse tja do novega leta, potem lahko rečemo, da je zeleno življenje. Tudi v adventnem času, ko so v ospredju adventni venčki in druge dekoracije, ima zelenje glavno besedo. 

Tradicionalni adventni venček je bil v naših krajih spleten iz smrekovih vej, ki so jim bile dodane štiri vijoličaste sveče in štiri pentlje v isti barvi.

Smrečje s svojo robustno strukturo in trpežnostjo ni prav dolgo obstalo, še posebej ne v notranjih prostorih, vendar žal dolga leta ni bilo nič drugega, kar bi jo lahko nadomestilo.

  • Adventni venček

    Adventni venček. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Kaj pa jelka?

Bela jelka ali hoja (Abies alba) je naša avtohtona vrsta, ki pa je v veliko manjšem obsegu zastopana pri nas.

Zahteva sveža, hranilna in globoka tla na eni strani in veliko zračne vlage na drugi. Največji jelovi sestoji so pri nas na jugu države, ki se naprej raztezajo na sosednjo Hrvaško. Njihov veliki sovražnik je zagotovo jelenjad, saj se v zimskem času prehranjuje z mladimi vrhovi dreves in jih objeda kot posladek. Prav zaradi tega pri nas težko najdemo lepo, enakomerno raščeno in strogo piramidalno razrast odrasle jelke. Vsaj ne v večjih količinah. Zato bomo jelko za božični okras pri nas na tržnici težko našli.   

  • navadna jelka

    Navadna jelka (Abies alba) v kočevskem gozdu. Foto: Peter Ribič

V velikih trgovskih centrih lahko kupimo njeno sorodnico, kavkaško jelko (Abies nordmanianna), ki pa ima z okrasnega vidika zagotovo najboljše lastnosti izmed vseh jelk. To je namreč jelka, ki izvorno prihaja iz Kavkaza (Gruzija), največji pridelovalci za božični okras pa so na severu Evrope. Danska in Nemčija sta danes največji proizvajalki teh drevesc v Evropi. Kavkaška jelka je postala sinonim za trpežnost, lepoto in gosto, zbito razrast. S svojimi dolgimi, gladkimi in krtačasto razporejenimi iglicami, topo konico ter čudovitim nadihom je danes sinonim za božič. Trenutno je to najlepši primer trajnega zelenja, ki je izjemno široko uporaben, poleg tega pa po dva meseca in več iglic ne bo odvrgla, pa čeprav je ne postavimo v vedro z vodo.

Naj bodo prazniki okrašeni po vaše

Ne glede na to, kaj bomo izbrali, je zagotovo najpomembnejša izvirnost in unikatnost. Nič ne more nadomestiti praznične topline v domu, družine, ki skupaj krasi božično drevo in ga okrasi z vsem, kar jim je všeč. Naj bodo letošnji prazniki narejeni po vašem okusu, saj vam bodo tako ostali v najlepšem spominu.

Avtor: Peter Ribič

Datum: 2. december 2020

Čas branja: 2 min