150 let čebelarstva v Sloveniji

Slovenija je država z največjim številom čebelarjev na prebivalca na svetu in tu je doma kranjska čebela, ki ima izjemne lastnosti, kot so delavnost, dolgoživost in mirnost. Zaradi ljubezni do čebel, narave in zavedanja, da brez čebel ne bi bilo življenja, ne čudi dejstvo, da je bila prav Slovenija pobudnica ustanovitve svetovnega dneva čebel, zaznamujemo ga 20. maja.

Slovenski čebelarji si ob obletnici želijo, da bi Evropska unija sprejela njihovo pobudo za enotno označevanje medu po vsej Evropi s točno navedbo države porekla, da bi ustanovili evropsko čebelarsko zvezo, ki bi evropsko čebelarstvo zastopala v Bruslju, in da bi slovenska država prepoznala pomen opraševanja čebel ter za to namenila čebelarjem tudi denarno nadomestilo.

Čebelarstvo je v Sloveniji način življenja

Leta 1873 se je v Ljubljani zbrala skupina čebelarjev in po zgledu moravskih čebelarjev ustanovila dvojezično Kranjsko društvo za umno čebelarstvo. Prvi predsednik društva je bil baron Emil Rotschütz oziroma Ravenegg. Društvo je začelo za svoje slovenske člane izdajati glasilo Slovenska čebela, za nemške pa Kreiner Biene. Oba mesečnika je urejal Jožef Jerič (1823–1888), župnik z Dobovca nad Trbovljami.

Leta 1873 se je v Ljubljani zbrala skupina čebelarjev in po zgledu moravskih čebelarjev ustanovila dvojezično Kranjsko društvo za umno čebelarstvo. Prvi predsednik društva je bil baron Emil Rotschütz oziroma Ravenegg. Društvo je začelo za svoje slovenske člane izdajati glasilo Slovenska čebela, za nemške pa Kreiner Biene. Oba mesečnika je urejal Jožef Jerič (1823–1888), župnik z Dobovca nad Trbovljami. Leta 1875 se je društvo preimenovalo v Slovensko društvo za umno čebelarstvo, predsednik pa je postal dotedanji podpredsednik Jožef Jerič. Število članov se je gibalo okoli 200, rednih plačnikov članarine je bilo komaj polovica.

Glasilo Slovenska čebela je izhajalo deloma v skrčenem obsegu in z velikimi zamudami do konca leta 1882, društvo pa je neopazno prenehalo delovati nekaj let pozneje.

Na pobudo Janeza Modica (1846–1889) so se leta 1883 v Lescah zbrali gorenjski čebelarji in sadjarji ter ustanovili Čebelarsko in sadjerejsko društvo za Kranjsko s sedežem na Jesenicah. Društvo je pomagalo svojim članom pri prodaji in nakupu čebel, medu, voska in sadja po primerni ceni, svetovalo pri čebelarjenju ter oskrbovalo čebelarje s panji in sadnimi sadikami po znižani ceni. Že naslednje leto je v Lescah priredilo čebelarsko in sadjarsko razstavo ter jo povezalo s praznovanjem 150. obletnice rojstva mojstra Antona Janše in z odkritjem spominske plošče na njegovi rojstni hiši na Breznici.

Društvo je ves čas svojega obstoja (do julija 1889) izdajalo glasilo, mesečnik Slovenski čebelar in sadjerejec. Urejal ga je učitelj na Dovjem Franjo Jeglič (1856–1935). Skrb za pospeševanje čebelarstva je čez nekaj let spet prešla na Kmetijsko družbo v Ljubljani. Ta je bila po zaslugi njenega ravnatelja Gustava Pirca učinkovitejša od do tedaj propadlih društev.

Ustanovni občni zbor Slovenskega osrednjega čebelarskega društva za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko s sedežem v Ljubljani je bil 24. januarja 1898 v pisarni Kmetijske družbe v Ljubljani.

Društvo je takoj začelo izdajati svoje glasilo Slovenski čebelar, ki izhaja še danes. Uredništvo je prevzel učitelj v Šmartnem pod Šmarno goro Frančišek Rojina (1867–1944), ki je to delo opravljal 21 let. Zanimivo je, da je Čebelarska zveza Slovenije v prvi polovici svojega obstoja izdala le troje strokovnih del, in sicer prevode obeh Janševih knjig, leta 1934 knjigo o Antonu Janši, ki jo je napisal profesor Stane Mihelič, in leta 1935 knjigo Praktični čebelar avtorja Donata Juga.

Leta 1935 je ČZS kupilo pritlično hišo na Slovenski cesti (tedanji Tyrševi) ter v njej uredilo svoje pisarne in trgovsko poslovalnico za čebelarske potrebščine (čebelarno). Nakup je omogočil denar, ki se je od leta 1921 s prostovoljnimi prispevki nabral v Skladu kamnov za čebelarski dom, deloma so se tudi zadolžili.

Anton Janša

Letos zaznamujemo tudi 250. obletnico smrti čebelarskega učitelja slovenskega rodu Antona Janše. Na Dunaju se je izučil za slikarja, vendar so njegova ljubezen postale čebele. Napisal je več knjig in postal prvi učitelj v čebelarski šoli na Dunaju, ki jo je ustanovila cesarica Marija Terezija.

Izumil je tudi več metod čebelarstva, ki se uporabljajo še danes.

Apimondia

Tudi letos je Cankarjev dom v Ljubljani gostil mednarodni kongres čebelarjev, na katerem so si znanstveniki in strokovnjaki s področja čebelarstva izmenjali izkušnje in znanje.

Urbano čebelarstvo

Dom čebel v Sloveniji postajajo tudi mesta. V Ljubljani velja za pionirja urbanega čebelarstva Franc Petrovčič, ki že od leta 2010 uspešno čebelari na terasi Cankarjevega doma in v trgovskem središču BTC City. Panji so tudi na nekaterih drugih mestnih strehah. V Sloveniji je čebelarstvo tradicionalno res še vedno povezano s podeželjem, vendar tudi moderni razvoj dokazuje, da je Slovenija v celoti tesno povezana s čebelarstvom.