Voda, tako sladka kakor slana, že od nekdaj privlači ljudi. Zato ne preseneča, kako močna čustva lahko vzbuja opazovanje solin. To je okolje, kjer sta se narava in človek prepletla v tiho sožitje.
Območje solin je zavarovano in je habitat redkih, celo ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Solinski ekosistem pozornega opazovalca nadvse prevzame. Naš pesnik, esejist, prevajalec in urednik Tone Pavček je veliko svojih razmišljanj in pesmi posvetil prav solinam, ki so mu omogočile prostor za razmišljanje in navdih.
Jutranje drhtenje
Vsak dan moj jutranji korak prepeva
zahvalo stvarstvu, nebu in solinam,
ko me galeb s pozdravom prehiteva
in jaz vesel s polojnikom ga rimam.
Na fondih maestral se z vodo ljubi
in čez gladino rahlo gre drhtenje,
da se rojevajo kristalov kupi
in plemeniti se s soljo življenje.
Vesolje sveti v solnem se kristalu.
Ob mrežnici na bregu ob kanalu
galeb razpada. S smrtjo opominja
mimoidoče, da se vse spreminja
in nič ne menja. Tudi malo končno
ne izniči se, izlije se v neskončno.
Tone Pavček (1928–2011)
Sečoveljske soline
V Sloveniji so se do danes ohranile Sečoveljske in Strunjanske soline.
Sečoveljske soline ležijo v občini Piran in obsegajo približno 593 hektarjev površine. Območje je habitat redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Ker se v solinah prepletajo kopenska in vodna, sladkovodna in morska življenjska okolja, to močno poveča pestrost živih bitij. Sečoveljske soline so tudi prebivališče številnih ptic, največ prav v času njihovih selitev. Do zdaj so jih našteli kar 296 različnih vrst.
-
Polojnik. Foto: Iztok Škornik/Krajinski park Sečoveljske soline
-
Foto: Iztok Škornik/Krajinski park Sečoveljske soline
-
Bela pastirica. Foto: Iztok Škornik/Krajinski park Sečoveljske soline
-
Mali martinec (Actitis). Foto: Iztok Škornik/Krajinski park Sečoveljske soline
-
Foto: Iztok Škornik/Krajinski park Sečoveljske soline
-
Najlepši so halofiti (osočnik) konec poletja. Tedaj se halofitni travniki odenejo v rdečevijolično barvo in dajejo posebno podobo solinskemu območju. Foto: Iztok Škornik/Krajinski park Sečoveljske soline
-
Mrižica, morska lavanda. Foto: Iztok Škornik/Krajinski park Sečoveljske soline
-
Sklednica. Foto: Iztok Škornik/Krajinski park Sečoveljske soline
Krajinski park Sečoveljske soline si je mogoče ogledati posamično ali v skupini. Ob prvem obisku je najboljši vodeni ogled, saj park podrobno predstavi naravovarstveni nadzornik.
Strunjanske soline
Strunjanske soline so del Krajinskega parka Strunjan in so zavarovane kot naravni in kulturni spomenik. Obsegajo štiri kilometre obale Strunjanskega polotoka med Simonovim in Strunjanskim zalivom. So najsevernejše soline v Sredozemlju, na katerih še vedno po tradicionalnem postopku žanjejo sol.
-
Soline. Foto: Dražen Stader/STO
-
Na solinskih nasipih najde rastišče marsikatera rastlina, med njimi tudi obrežna lobodka. Foto: Iztok Škornik/Krajinski park Sečoveljske soline
-
Koprc (Anethum graveolens). Foto: Iztok Škornik/Krajinski park Sečoveljske soline
-
Strunjanske soline. Foto: Dražen Stader/STO
Modrost, da se pri pridelavi soli še vedno uporabljajo povsem tradicionalna orodja in postopki, nas je nagradila z naravnim bogastvom v solinah. Pridelano sol solinarji pograbijo z lesenimi strgali in jo pustijo, da se odcedi. Suho poberejo ročno, tovorijo z vagončki in skladiščijo v skladiščih. Sol je zato popolnoma naravna in zdrava.
Sol in ljudje
Sol, natrijev klorid (NaCl), je za ljudi življenjskega pomena. Slovenska sol je zaradi kakovosti in vsebnosti mineralov zato zelo cenjena. Slovenci tako rekoč vsako jed solimo in tako izboljšamo okus jedi. Vendar pozor, s soljo nikakor ne smemo pretiravati! Zadostna količina soli za odraslega je že 1,4 grama na dan.
Kulturna dediščina
Že pred mnogimi stoletji so nastale ugodne razmere za slovenske soline. Mestni statuti iz leta 1274, ki so ohranjeni v odlomkih, omenjajo soline. Vsebujejo nekaj uredb o regulaciji solin in pravice občanov pri pridobivanju soli in trgovanju. Vemo, da je bila sol v zgodovini zelo pomembna. Imeti sol je pomenilo imeti bogastvo in moč. Sol je bila vse do nedavnega najpomembnejše trgovsko blago piranskih meščanov. Piranski rek »Piran je nastal iz soli« pomeni, da je lepota mesta plod bogastva, ki je nastalo ob trgovanju s soljo. Piran se za svoj razvoj namreč lahko zahvali prav solinam v Sečovljah, Luciji in Strunjanu.
-
Piranski meščani so solinarsko sezono nekdaj začeli z množičnim odhodom družin v soline na praznik sv. Jurija 23. aprila. Za pravi solinarski praznik pa je veljal sveti Jernej, ki so ga praznovali 24. avgusta. Takrat se je solinarska sezona končala. Foto: STO
-
Solinarska hiša je premogla spodnje in zgornje prostore. Spodnji prostori so služili shranjevanju soli, v zgornjih prostorih so bile kuhinja in sobe za počitek in prebivanje v poletnih dneh. Foto: Jan Godec/STO
Datum: 29. julij 2020
Čas branja: 3 min