Sajenje medovitih rastlin

Vendar pa je v sodobnem času vse več intenzivnega kmetijstva in sajenja monokultur. Kmetijske površine so posejane z monokulturami, ki jih vsako leto pestijo škodljivci in razne bolezni. A naši predniki so se proti temu borili in upoštevali kolobarjenje, zato ni prihajalo do zapletov.

Seveda lahko še vsi skupaj ukrepamo in s pozitivnim ravnanjem prispevamo k ohranjanju narave, v kateri bivamo.

Že s sajenjem avtohtonih medovitih rastlin prispevamo k preživetju in ohranjanju čebel ter drugih opraševalcev, saj cvetoči deli rastlin zagotovijo medičino in cvetni prah, ki sta pomembna za njihov obstoj.

Jeseni pa nas medovite rastline nagradijo s pridelki, ki jih uživamo vse do naslednje pomladi.

Izbira medovite rastline

Veliko je odvisno od prostora, ki ga namenimo za posaditev medovitih rastlin. Imamo lahko le cvetlično korito na balkonu, morda vrtiček, njivo ali celo javne površine. Že samo pri cvetličnem koritu so številne možnosti izbire medovitih rastlin, tako začimb kot tudi dišavnic. To so bazilika, timijan, melisa, nizka sončnica, ameriški slamnik in še kaj bi našli.

Ko imamo na razpolago večje površine, se lahko odločimo za zasaditev medovitih dreves, kot so divja češnja, kostanj, javor, lipa. Na vrtovih lahko poleg medovitih začimb in dišavnic posadimo grme, na primer vrtnice.

Tako lahko zelo obogatimo svoj vrt, ki privablja številne opraševalce.

Številne možnosti za posaditev medovitih rastlin so tudi na njivah, na primer sončnice, buče, ajda, mak, oljna ogrščica, facelija, detelja …

Ozaveščanje tudi že najmlajših

V Čebelarski zvezi Slovenije (ČZS) se zavedamo pomena biotske pestrosti, ki ima velik pozitiven učinek na rastlinski svet, živali in zlasti na opraševalce in čebele. Zato se trudimo z različnimi projekti ljudem prikazati velik pomen medovitih rastlin za naravo. Že v letu 2015 smo začeli razdeljevati sadike medovitih dreves. Delili smo jih prek različnih virov in ob različnih priložnostih. Daleč največji dolgoročni uspeh pa dosežemo, če nam  uspe svoja prizadevanja prikazati in predstaviti našim najmlajšim. S pomočjo Zavoda za gozdove smo v letu 2017 razdelili več kot tisoč sadik lipe in češnje šolam in vrtcem po vsej Sloveniji.

Tako otroci posadijo drevo in spremljajo njegovo rast ter opazujejo šumenje v krošnjah v času cvetenja dreves. V sodelovanju s Semenarno Ljubljana delimo semena cvetočih rastlin, ki polepšajo naše vrtove, grede ali okenske police.  

Zelo uspešni smo bili tudi pri spodbujanju občin k podaritvi sadik medovitih dreves staršem novorojencev.

Če družine nimajo prostora na svojem vrtu, se lahko sadika posadi na javnih občinskih površinah in tako drevo raste skupaj z otrokom. Zdaj projekt izvaja in podpira več kot petdeset občin, ki ob različnih občinskih prireditvah medovito drevo podarijo staršem novorojencev.

Sejanje medovitih rastlin z letošnjim letom uvajamo tudi na strehe.

Zelene strehe imajo veliko pozitivnih učinkov in poleg popestritve okolja predstavljajo pomemben vir hrane tudi za opraševalce in čebele.

Eno takih smo letos ustvarili tudi na strehi Čebelarske zveze Slovenije in pogled nanjo je res prijeten.

Posadimo kakšno medovito rastlino

Pri sajenju avtohtonih medovitih rastlin v prostoru, kjer bivamo, poskrbimo za pašo čebel in drugih opraševalcev ter za pestrost sadja in zelenjave na krožnikih, obenem pa ohranjamo naravo za prihodnje rodove.