Franci Petek: Slovenija ima znanje, pogum, drznost, srčnost in odpornost

Bili ste eden od šestih članov odbora za izgradnjo Nordijskega centra Planica, zastopali ste Smučarsko zvezo Slovenije. Prosim, opišite vlogo države pri prenovi objektov v Planici, iz česar je potem nastala današnja podoba centra. 

Vloga države je bila odločilna zato, ker je izgradnjo modernega nordijskega centra v Planici uvrstila med tistih pet projektov, s katerimi se je potegovala za pridobitev evropskih sredstev. Če država ne bi prepoznala izjemnega pomena, dediščine in simbolike Planice, tako zahtevnega infrastrukturnega in investicijskega projekta v tako občutljivem okolju ne bi bilo mogoče izpeljati.

NC Planica je arhitekturna mojstrovina, saj so, na primer, skakalnice razporejene v pahljačasto obliko in se iz ene skupne točke na vrhu hriba urejeno iztezajo v dolino v obliki melišča. Nam lahko, prosim, pojasnite, na podlagi česa se je odbor za izgradnjo zavedal tega velikega pomena pravilnih in kakovostnih arhitekturnih rešitev, povezanih s Planico?

Pretehtala je potreba po izjemno mehkih umestitvah sicer lahko grobih objektov v naravno okolje ledeniške doline. Z današnjo podobo Planice lahko dobiš občutek, kot da so vsi ti objekti, na primer skakalnice, tam od nekdaj, kot da jih je narava ustvarila sama.

Ali nam lahko, prosim, okvirno pojasnite, kaj vse je na površini 8.500 (neto) m2 Osrednjega objekta za smučarske teke (uradno ime objekta, OOST) ter kaj od tega je vidno, na površju, in kaj se skriva pod njim?

Osrednji objekt za smučarske teke združuje v sebi tudi vlogo osrednjega informacijskega in aktivacijskega objekta za obiskovalce. To je edini objekt, ki ga pred izgradnjo Nordijskega centra Planica (NC Planica) leta 2015 v dolini pod Poncami ni bilo. Pod površjem se raztezajo večnamenski prostori v treh ravneh, njihova površina je dobrih 7.000 m2 (slabih 85% celotne površine). Pozimi so to lahko garaže, v času smučarskih tekmovanj pa se spremenijo v predelke za garderobe tekačev ali v servisne prostore za pripravo smuči. V poletnem času, od aprila do novembra pa so v tem delu objekta vzpostavljene zasnežene tekaške proge.

Za največji premik v miselnosti, da človek na smučeh lahko leti, je najverjetneje zaslužna dolina pod Poncami, zato je Planica v svetu najbolj prepoznavna prav zaradi letalnice bratov Gorišek. Zanjo še vedno velja, da je na njej doseženih največ svetovnih rekordov. Ali vidite možnosti v nadgradnji planiške letalnice, da bi bili v doseganju rekordov spet lahko konkurenčni Norvežanom z Vikersundom, kjer se (in samo tam) svetovni rekordi dosegajo v zadnjih letih?

Dejstvo, da je človek na smučeh prvič poletel čez 100 in 200 metrov prav v Planici, ima pomembno ozadje. To se je zgodilo zaradi slovenskega znanja, poguma, drznosti, srčnosti, odpornosti. To je področje, kjer smo Slovenci narekovali razvoj, v tem smo vodilni na svetu! Seveda se bodo smučarski poleti razvijali še naprej. Trenutno pravila Mednarodne smučarske zveze (FIS) za gradnjo skakalnic in letalnic ne omogočajo povečanja letalnice bratov Gorišek. Zadnja obnova te letalnice pa je bila že narejena z mislijo na možne naslednje povečave z relativno majhnimi potrebnimi posegi. Čaka se torej, da dozori čas, ko bo FIS z novimi pravili dovolila nadgradnjo takih letalnic, ki bodo omogočale polete na smučeh čez 250 metrov.

Kako ocenjujete vlogo Stanka Bloudka in pozneje bratov Gorišek v njihovih obdobjih konstruiranja skakalnic in letalnice v Planici v primerjavi z drugimi takimi napravami v skakalnih centrih, kot so nemški Oberstdorf, avstrijski Kulm ali norveški Vikersund?

Že prej sem omenil, da slovensko znanje poganja razvoj smučarskih skokov v svetu. To se dogaja že od časa Bloudkove generacije. V vseh obdobjih so se na neki način kopirale naše skakalnice in letalnice. Večina aktualnih letalnic ima profilno črto enako ali pa zelo podobno planiški, torej Goriškovo. Samo pri Vikersundu jim je uspelo pri izgradnji zagotoviti odločilne značilnosti, da je njihova letalnica sploh konkurenčna planiški. V njihovo korist je treba šteti tudi geografsko lego njihove letalnice, ki je skoraj na nadmorski višini gladine morja, kjer je gostejši zrak, kar daje malenkostno prednost za letenje.