Datum: 23. september 2025
Čas branja: 3 min
Slovenija je majhna po površini, a velika po športnem srcu. Šport je del našega DNK. Naše vsakdanje življenje prežema od vrtcev in šol do rekreacije in vrhunskih tekmovanj. Gibanje je za Slovence nekaj naravnega, pooseblja naš vsakdan. S športom se poistovetimo, v njem uživamo in ga čutimo kot del svoje identitete. Šport nas povezuje, navdihuje in nam daje pogum, da presegamo meje.
Igrišča in telovadnice so polna otrok, ki se prek igre učijo gibanja. Planinske poti in gorske koče so ob koncih tedna polne pohodnikov, tekaške in kolesarske poti živijo skozi vse leto. Polne so tudi športne dvorane – tako z vrhunskimi športniki kot z rekreativci, ki šport doživljajo kot prostor druženja in sprostitve. Za nas je gibanje praznik vsakdana, pa naj gre za sprehod v naravi, skupinsko vadbo v fitnesu ali navijanje za najljubšo ekipo.
V Sloveniji je šport praznik! Ta poseben odnos do športa je leta 2020 dobil tudi uradno priznanje. Na pobudo Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez smo 23. september razglasili za dan slovenskega športa. Takrat po vsej državi obujemo športne copate, zavrtimo pedala, zavihamo rokave in se prepustimo gibanju. Vsak na svoj način, vsi pa z istim sporočilom: šport je v naši naravi.
Šport kot način življenja
Šport v Sloveniji ni le tekmovanje, je način življenja, ki se začne že v otroštvu. V vrtcih in šolah otroke spremljajo programi, kot so Mali sonček, Zlati sonček, Ciciban planinec ali Naučimo se plavati. Tako se že najmlajši učijo osnov gibanja in spoznavajo raznolikost športov. V osnovnih in srednjih šolah je športna vzgoja obvezna, otroci pa se z veseljem vključujejo tudi v obšolske dejavnosti in tekmovanja.
Redna telesna dejavnost ostaja stalnica vsega življenja in kar šest od desetih Slovencev se z rekreacijo ukvarja več kot dve uri in pol na teden, kar ustreza priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije. To pomeni, da je šport res del kulture in zdravja naše družbe.
Narava kot največje igrišče
Slovenija je pravi raj za gibanje v naravi. Alpe in kraški svet, gozdovi, jezera, reke in Jadransko morje ustvarjajo idealne pogoje za raznolike športne dejavnosti. Pozimi smučamo, drsamo in tečemo na smučeh, poleti plezamo, plavamo, kolesarimo in veslamo. Narava je naše največje igrišče, vedno je blizu in vedno odprta za vse.
Planinske poti, kolesarske steze, tekaške proge in transverzale privabljajo tako domačine kot tujce. Gibanje na prostem ni samo rekreacija, temveč način, kako Slovenci doživljamo svojo deželo.
Inovacije, infrastruktura in organizacija
Športni DNK Slovenije se kaže tudi v inovacijah. Podjetja, kot so Elan, Alpina in Akrapovič, že desetletja soustvarjajo športne trende in razvijajo tehnologije, ki jih cenijo športniki po vsem svetu. Pri tem pogosto sodelujejo z vrhunskimi športniki, ki svoje izkušnje prenašajo v oblikovanje opreme, pripomočkov in butičnih rešitev.
Slovenija ima razvito športno infrastrukturo, ki obsega od velikih športnih centrov do številnih lokalnih športnih objektov, ki so dostopni vsem. Poleg tega smo odlični organizatorji športnih prireditev: smučarskih tekem v Planici in Kranjski Gori, kolesarskih dirk Po Sloveniji in Giro d’Italia, Ljubljanskega maratona, maratona Franja in mnogih drugih. Prav sposobnost združevanja vrhunskih športnikov, navijačev in organizatorjev dokazuje, da šport pri nas res živi na vseh ravneh.
Šport kot ambasador države
Športniki so najboljši ambasadorji Slovenije. Njihovi dosežki nas predstavljajo svetu in krepijo nacionalni ponos. Od Leona Štuklja, Iztoka Čopa in Luke Špika do sodobnih zvezdnikov, kot so Luka Dončić, Goran Dragić, Anže Kopitar, Janja Garnbret, Primož Roglič, Tadej Pogačar, Jan Oblak in Jernej Slivnik. Vsi so s svojimi presežki ponesli ime Slovenije v svet.
Velik del te zgodbe pišejo tudi športniki invalidi, ki so v zadnjih desetletjih osvojili številne medalje in dokazali, da so predanost, vztrajnost in talent univerzalne športne vrednote.
Olimpijski presežki
Vrhunec športnega udejstvovanja so olimpijske igre. Slovenci sodimo v sam svetovni vrh, saj smo na drugem mestu na svetu po številu olimpijskih medalj na prebivalca. Od prve medalje Rudolfa Cvetka leta 1912 do zmag in medalj naših športnikov v Tokiu, Pekingu in Parizu so olimpijske zgodbe spisale izjemne trenutke poguma, discipline in neomajne volje.
Slovenija živi šport. Od otrok, ki se v vrtcih učijo osnov gibanja, do športnikov, ki na največjih tekmovanjih osvajajo medalje. Šport pri nas ni le aktivnost, ampak kulturna vrednota, ki povezuje, izobražuje, motivira in nas ponosno predstavlja svetu.