Nekoč je žica ločevala, danes nas Pot ob žici povezuje

Ljubljana ni edino mesto, ki je bilo med drugo svetovno vojno obdano z žico, vendar ima v zgodovini poseben pomen. Mesto je bilo zaradi žičnate ograje popolnoma odrezano od zaledja, to pa je močno vplivalo na življenje prebivalcev, ki so živeli v hudem pomanjkanju. Italijanske okupacijske sile so z žico želele preprečiti morebitne napade in oslabiti odporniško gibanje. Žičnati obroč so večkrat razširili, na koncu je obsegal skoraj 30 kilometrov. 

Ob njem je bilo zgrajenih tudi 206 bunkerjev in stražnih stolpov, stražilo pa ga je približno 1.300 vojakov in 400 policistov. Po kapitulaciji Italije je Ljubljana ostala obdana z žico tudi pod okupacijo Nemcev.

Zeleni obroč okoli Ljubljane

Pot spominov in tovarištva so začeli graditi takoj po vojni, dokončana je bila leta 1985. Široka je približno štiri metre in je večinoma peščena, obdajajo jo drevoredi, ponekod pa je speljana skozi naselja. 

Njen najbolj zeleni del vodi čez Golovec, kjer prečka gozd, eden najlepših odsekov pa pelje mimo Koseškega bajerja.

Danes je pot dragoceni rekreacijski kotiček, ki je za sprehajalce, tekače in kolesarje edinstvena izkušnja, saj povezuje naravo in zgodovino ter je simbol svobode, solidarnosti in spomina.

Pot ob žici

Prvi pohod po trasi, kjer je bila nekoč žica, je bil leta 1957. Danes že tradicionalna prireditev poteka prvo soboto po 9. maju, prazniku Ljubljane. Gre za eno največjih rekreativnih športnih prireditev v Sloveniji. Vsako leto se pohoda udeleži več tisoč pohodnikov in tekačev, lani jih je bilo več kot 37 tisoč. Pohod po Poti ob žici je pravzaprav tridnevna prireditev, ki se začne v četrtek s pohodom vrtčevskih otrok, nadaljuje v petek s pohodom osnovnošolcev in srednješolcev, konča pa z množičnim sobotnim pohodom za širšo javnost. 

Udeleženci začnejo pot na eni od osmih kontrolnih točk, kjer dobijo papirnato zloženko, v katero na vsaki kontrolni točki prejmejo žig in podatek o času obiska.

Prireditev poteka med 6. in 17. uro. Kdor v tem času prehodi vso pot in zbere vse žige, dobi medaljo. Dolžino prehojene poti lahko vsak prilagodi svojim zmožnostim. Številni tako v sproščenem in športnem vzdušju spoznajo našo prestolnico na nekoliko drugačen način. Od leta 2016 je pohod po Poti ob žici uradno razglašen za enoto žive kulturne dediščine.

Tek trojk

Del pohoda po Poti ob žici je tudi tek tričlanskih ekip, ki tečejo skupaj od starta do cilja. Vsi člani trojke morajo v cilj priti skupaj, šteje pa čas zadnjega člana ekipe. Zato je tek trojk tako poseben, saj ni le športno tekmovanje, ampak predvsem spodbuja sodelovanje in medsebojno pomoč. Tekači se lahko preizkusijo v teku na 12,5 in 20 kilometrov. Za otroke pa je organiziran krajši, trikilometrski tek.