Bil je športnik, letalski konstruktor, načrtovalec športnih objektov, v svoji pionirski vlogi je sodeloval pri uveljavitvi mnogih športov na Slovenskem. V dolini pod Poncami je leta 1934 sodeloval pri nastajanju do tedaj ene največjih smučarskih skakalnic na svetu, zdaj poimenovano Bloudkova velikanka.
Rodil se je v Idriji kot tretji od skupno petih otrok. Njegov oče Jaroslav je bil strojni inženir, doma iz Telč na Moravskem, zaposlen v idrijskem rudniku živega srebra, medtem ko je bila mati Minka, rojena Lapajne, Slovenka. Leta 1894 se je družina preselila na Češko v Most (Brüx), kjer je oče dobil službo v rudniku rjavega premoga. Tu je mladi Stanko opravil osnovno šolo in štiri razrede klasične gimnazije, dokler mu leta 1904 zaradi kapi ni umrl oče. Sledila je selitev nazaj v Slovenijo, kjer je leta 1908 maturiral.
Aktiven športnik in gonilna sila razvoja športa na Slovenskem
Leta 1909 je sodeloval pri ustanovitvi nogometnega kluba Hermes. V Ljubljano je prinesel tudi prvo pravo nogometno žogo in nogometne čevlje. Po prvi svetovni vojni je deloval pri športnem društvu Ilirija in bil med vodilnimi možmi tega kluba vse do leta 1941. Med letoma 1925 in 1929 je bil med prvimi slovenskimi nogometaši, slovenski prvak v metu diska ter večkratni prvak Jugoslavije v umetnostnem drsanju. Kot organizator in mecen, trener, svetovalec je zaslužen za začetke in razvoj atletike, tenisa, plavanja, kotalkanja, drsanja, hokeja na ledu, sabljanja, nogometa, smučanja in seveda smučarskih skokov.
Gradnja velikanke v Planici
Projektiral je več športnih objektov. V Ljubljani je za potrebe športnega društva Ilirije zgradil prvo moderno nogometno igrišče, igrišča za tenis, olimpijski bazen, drsališče in atletsko stezo.
V skakanju je svoj pečat pustil pri nastajanju prve večje skakalnice v Sloveniji. Na pobudo Josa Gorca jo je skonstruiral Ivan Rožman, Bloudek je poiskal lokacijo in naredil geodetsko izmero. Vlogo povečevanja in dograjevanja skakalnice pa je kasneje za Rožmanom prevzel Bloudek. Leta 1936 se je na velikanki prvič v zgodovini letelo čez 100 metrov, s čimer se je rodila nova disciplina, imenovana smučarski poleti. Po Bloudkovi zaslugi je ta skakalnica med letoma 1930 in 1940 veljala za največjo na svetu, na njej je bilo skupaj postavljenih 10 svetovnih rekordov. Leta 2012 je bila skakalnica po dobrem desetletju zaprtja popolnoma prenovljena, zraven je bila zgrajena še nova srednja skakalnica.
Bloudek je z vsem svojim vizionarstvom in predrznostjo omogočil uveljavitev novega razvoja v skakanju, kasneje pa tudi letenja na smučeh.
Vsakoletna nagrada na področju športa v Sloveniji
V letih 1947–51 je bil Bloudek predsednik Jugoslovanskega olimpijskega komiteja in od leta 1948 tudi član Mednarodnega olimpijskega komiteja kot edini Slovenec doslej. Po njem se imenuje največja vsakoletna nagrada za delo in dosežke na področju športa v Sloveniji – Bloudkova priznanja.
Datum: 3. marec 2023
Čas branja: 2 min