Prvi slovenski olimpijski zmagovalec Leon Štukelj

Da je nadarjen za šport, je bilo jasno že v njegovih otroških letih. Svojo kariero je začel v sokolskem društvu v Novem mestu. Po končani osnovni in srednji šoli,je doštudiral pravo na Univerzi v Ljubljani. V življenju je znal uspešno najti ravnotežje med delom, športom in prostim časom.

Tako kot bo letos morda olimpijski novinec  osvojil prvo olimpijsko medaljo v Parizu, je tu tudi Leon Štukelj leta 1924 osvojil prvi dve in to zlati (eno v mnogoboju na drogu in drugo v ekipnem mnogoboju).

Da je izreden športnik je dokazal tudi leta 1928 na Olimpijskih igrah v Amsterdamu. Pridobil je eno zlato medaljo na drogu in bronasto medaljo v mnogoboju. Zadnjič je na olimpijskih igrah nastopil v Berlinu leta 1936, ko je osvojil srebrno medaljo v mnogoboju na krogu.

Po njem je imenovan tudi gimnastični element na parterju (»Štukljev salto«), ki vključuje skok z obračanjem telesa za 180 stopinj in razteg nog v ležečem položaju.

Njegova zgodba še vedno navdihuje

Čeprav se je po športni karieri posvetil pravu, je ostal aktiven v športu kot funkcionar in izkušen športnik. Na Olimpijskih igrah v Atlanti leta 1996 je bil tudi eden izmed nosilcev olimpijskega plamena.

S svojim zgledom je navdihoval tudi svoje prijatelje. Miro Cerar, slovenski telovadec in olimpijski prvak je večkrat poudaril, da ga Štukelj navdihuje s svojo predanostjo in disciplino. Svoje znanje je tudi ves čas svojega življenja, tudi v pozni starosti, z veseljem delil z drugimi športniki in mladimi.

Predvsem pa se je trudil biti vzor, opogumljal je mlade, da naj gojijo zdrave športne navade in fair play.

Bil je tudi aktivno vključen v delo lokalnih organizacij in klubov. Svojo podporo je izkazoval s prisotnostjo na treningih, tekmovanjih in drugih športnih dogodkih.

Izhajal je iz tega, da šport ni le tekmovanje. Je način življenja, ljubezen, ki te napolni z energijo in strastjo. Prav tako je bil mnenja, da uspeh ni le v tem, kar dosežeš, temveč, kako dosežeš svoje cilje in da je pot enako pomembna kot cilj.

Mož vrlin

Starost je bila zanj le številka, dočakal je 100 let. Še danes se ga spominjajo mnogi. Bil je blizu ne samo športnikom, ampak tudi drugim ljudem. Rad se je ustavil in poklepetal s someščani v v Mariboru, tudi v tujini je bil vedno opažen zaradi svoje vedrine. Športne vrednote, ki jih je živel in življenjske vrednote, s katerimi je pričeval kot živ zgled, lahko poimenujemo tudi »Štukljeve vrednote«. 

Moč, vztrajnost, resnicoljubnost, prijateljstvo in poštenost bodo vedno podstat spomenika njemu, ki ni bil samo olimpijski zmagovalec, ampak tudi junak Olimpa.