Ob 150. letnici rojstva dr. Viktorja Murnika, očeta telesne kulture, Narodni muzej Slovenije v sodelovanju s Fakulteto za šport pripravlja občasno razstavo z naslovom Dr. Viktor Murnik. Slovenec sem in kdo je več?! Na ogled bo v Narodnem muzeju Slovenije - Metelkova od 24. oktobra 2024 do 5. maja 2025.
Kdo je bil Viktor Murnik? Dr. Viktor Murnik (1874 – 1964)
Murnik je bil slovenski telovadec, trener, pravnik in publicist, ki je močno prispeval k razvoju slovenske telesne kulture. Že v gimnaziji pa je ustanovil svojo telovadno vrsto in z njo dvakrat javno nastopil. Rodil se je v premožni družini, po maturi je služil vojaški rok in nato študiral pravo v Gradcu, kjer je leta 1898 tudi doktoriral. Kot pravnik je delal na Trgovski in obrtni zbornici, kjer je bil glavni tajnik in pobudnik ustanovitve Trgovske akademije ter Ljubljanskega velesejma.
V sokolstvu je leta 1896 postal tajnik telovadnega društva Ljubljanski sokol in ustanovil prvi moški ter ženski vaditeljski zbor. Leta 1904 je prvič popeljal slovensko telovadno vrsto na mednarodno tekmovanje, leta 1907 pa vključil Ljubljanski sokol v mednarodno telovadno zvezo.
Leta 1922 je organiziral prvo svetovno prvenstvo v športni gimnastiki v Ljubljani. Pod njegovim vodstvom so trenirali najboljši slovenski telovadci, kot so Leon Štukelj, Peter Šumi in Josip Primožič. Z razlogom ga postavljamo za očeta slovenske telesne kulture.
-
Častna vstopnica in izkaznica za OI 1936 Berlin. Foto: Tomaž Lauko, Narodni muzej Slovenije
-
V sokolstvu je dr. Murnik leta 1896 postal tajnik telovadnega društva Ljubljanski sokol in ustanovil prvi moški ter ženski vaditeljski zbor. Foto: Tomaž Lauko, Narodni muzej Slovenije
-
Pod njegovim vodstvom so trenirali najboljši slovenski telovadci, kot so Leon Štukelj, Peter Šumi in Josip Primožič. Z razlogom ga postavljamo za očeta slovenske telesne kulture. Foto: Tomaž Lauko, Narodni muzej Slovenije
-
Eden od zanimivejših predmetov, ki bo zagotovo pritegnil obiskovalce razstave, je Murnikov usnjen kovček, v katerem je okoli sedemdeset značk in znakov z različnih sokolskih zletov: iz Slovenije, Hrvaške in Češke. Med bogato bero zagotovo izstopa znak, ki ga je za 1. jugoslovanski vsesokolski zlet v Ljubljani izdelal Lojze Dolinar. Ob tem naj povemo, da smo takrat Slovenci dobili tudi prvega svetovnega prvaka, Petra Šumija. Foto: Nataša Nemeček, Narodni muzej Slovenije
-
V Murnikovi zbirki znakov in značk so zastopane številne kovine oz. kovinske zlitine, kot so: baker, medenina (zlitina bakra in cinka), posrebren baker in pozlačena ter posrebrena medenina. Naravoslovne preiskave z rentgensko fluorescenčno spektrometrijo (XRF), pa bodo verjetno odkrile še druge kovinske zlitine z videzom srebra, ki so se začele pojavljati v 19. stoletju, kot je npr. kositrna zlitina britanija, novo srebro. Foto: Arhiv NMS
Slovensko-francoska športna zgodba se je začela z Murnikom
Po uspešni prireditvi svetovnega prvenstva v Ljubljani leta 1922, kjer so bili tudi prisotni Francozi, je dr. Murnik ob vzpostavitvi odličnih mednarodnih povezav po kongresu FIG leta 1923, v januarju 1924 prepričal vodstvo Sokola kraljevine SHS na skupščini, da morajo telovadci oditi na olimpijske igre v Pariz.
Predlog je bil sprejet in telovadci so odšli na igre, kjer je Leon Štukelj osvojil dve zlati odličji. Med Murnikovimi številnimi odlikovanji je tudi francosko državno odlikovanje, red legije časti, prejel ga je leta 1931. Francija ga podeljuje tako svojim državljanom kot tujcem.
Narodni muzej Slovenije s športnimi zbirkami olimpijcev
V Narodnem muzeju Slovenije med drugim hranijo športno zbirko Borisa Gregorke, uspešnega telovadca Ljubljanskega sokola, ki je vadil pod dr. Murnikom. Leta 1928 je bil član jugoslovanske gimnastične reprezentance, ki je osvojila bronasto olimpijsko medaljo, nastopil je tudi na olimpijadi v Berlinu leta 1936.
Največje uspehe pa je dosegel kot trener Miroslava Cerarja. Leta 2022 so popisali Cerarjevo športno zbirko.
Obsežen arhiv in zbirko številnih športnih in osebnih predmetov bodo verjetno že letos tudi formalno prevzeli. Gre za okoli 2.500 predmetov. Muzej pa hrani tudi športno zbirko Rudolfa Cvetka, leta 2006 je bila postavljena prva razstava o Cvetku, in sicer Prva olimpijska medalja.
Datum: 12. avgust 2024
Čas branja: 3 min