Skoči do osrednje vsebine

Čarobne ledene ploskve

Slovenci imamo čisto in pitno vodo, naša narava nas zato navdihuje, nam daje občutek življenja in veselja. Po uradnih podatkih je v Sloveniji več kot 1270 umetnih in naravnih stoječih voda. Od teh največji delež zajemajo bajerji oziroma ribniki, kali, mlake in loke, soline, mrtvi rečni rokavi, jezera, rekreacijski bazeni ter vodni zbiralniki.

1 / 2

Čeprav so med Slovenci zelo priljubljeni pohodništvo, smučanje in tek, pa se z otroki pozimi radi odpravimo tudi na drsanje. V mestih in tudi v manjših krajih je veliko umetnih drsališč, postavljenih v športnih dvoranah, na mestnih trgih, v nakupovalnih centrih in drugje.

Vendar so najlepša drsališča tista zaledenela med drevesi, polji, stran od cest, skrita, kjer res lahko zadihamo s polnimi pljuči, ko drsamo po naravni ploskvi. Ne tako gladki in enakomerni, ampak veliko bolj navdihujoči.

1 / 2

Najbolj priljubljena naravna drsališča v Sloveniji

Najbolj priljubljena naravna drsališča v Sloveniji so Koseški bajer, jezero v Rakitni, Podpeško jezero, Cerkniško jezero, Bloško jezero, bajer v Logatcu, Blejsko jezero in Bohinjsko jezero, jezero Jasna v Kranjski Gori, Planšarsko jezero na Jezerskem ter Braslovško jezero na Štajerskem. 

Med najlepšimi je zagotovo ledeniško Bohinjsko jezero, kjer je od vsepovsod pogled na čudovite Julijske Alpe. Edino med gorskimi jezeri je, kjer je drsanje še dovoljeno. Med jezeri, ki zamrznejo hitreje, je jezero Jasna v Kranjski Gori. Drsamo se lahko tudi ob vhodu v dolino Planice, kjer leži presihajoče jezero Ledine. Jezero spada v širše območje Zelenci. Ponaša se s kuliso dveh gora, Razorja in Prisanka, ter je zato res jezero neponovljivih gorskih odsevov. Ko je dovolj mrzlo in sije sonce, si je težko zamisliti veličastnejši prizor, kot je videti odrasle in otroke, ki drsajo po ledu na Blejskem jezeru.

Cerkniško jezero je med najbolj zanimivimi slovenskimi jezeri. Obenem je tudi največje evropsko presihajoče jezero. Narava mu vsako leto s svojim vedno edinstvenim čopičem nariše novo obliko. Zato je še bolj čarobno. Ko zarežeš črto z drsalkami na njegovo zamrznjeno gladino, se zdi, da se dotakneš nekega nadnaravnega in neulovljivega sveta, ki ga slutiš, a ne moreš do konca spoznati.

Planšarsko jezero na Zgornjem Jezerskem, ki se uvršča med umetna akumulacijska jezera, ima obliko srca. Obdajajo ga idiličen smrekov gozd in strme stene okoliških vrhov, ki nudijo čudovit pogled z jezera. Prav tako umetno akumulacijsko jezero je Ledavsko jezero v krajinskem parku Goričko. Med drsanjem na jezeru vas lahko preseneti čivkanje skovika in čuka, ki opozarjata, da je na Goričkem še zeleno okolje. Njuno pesem je namreč drugje po Sloveniji slišati vse redkeje. Skrivnostno kraško Divje jezero pri Idriji spada med bisere slovenske naravne dediščine.

Bloško jezero leži v kraju Volčje na Blokah, zibelki smučanja v Sloveniji in srednji Evropi. Posebnost jezera so tudi neverjetni skulpturni izdelki izpod rok domačina. Vsi leseni kipi na jezeru in v bližnjem parku so plod domišljije Janeza Hitija. Na jezeru se boste drsali med dvema lesenima medvedoma, enem na smučeh in drugem, ki je medvedji ribič. Jezero v objemu dreves je tudi Braslovško jezero, ki je bilo ustvarjeno z zajezitvijo potoka Trebnik.

Če govorimo o zimski pravljici, nam jo zagotovo pričara grad Snežnik, ki je pozimi privlačen tudi zaradi zamrznjenega travnika, naravnega drsališča za gradom. Jezero z mehkobnimi odsevi hiše in valovitih gričev je tudi akumulacijsko Perniško jezero. Še posebej privlačno je drsanje med jutranjimi meglicami. Koseško jezero ali Koseški bajer leži na zahodni strani Šišenskega hriba v Ljubljani, nastal pa je na nekdanjem izkopu gline. Podpeško jezero na Ljubljanskem barju je posebno, ker je skoraj popolnoma okroglo jezero. Je tudi eno od najglobljih jezer v Sloveniji, saj je na enem delu njegova globina celo 51 metrov.

 

1 / 2

Za drsanje primerne ledene ploskve

Jezera v Sloveniji, na katerih je drsanje prepovedano, so jezera v Dolini Triglavskih jezer, Dupeljsko jezero, Jezero v Lužnici, Krnsko jezero, Jezero na Planini pri Jezeru in Kriška jezera.

Drugje po Sloveniji je drsanje načeloma dovoljeno, vendar je treba paziti, da je ledena ploskev dovolj trdna. Najbolje bodo to vedeli lokalni prebivalci. Tveganja ne pomeni le padec v vodo, ampak tudi ozebline, zato vzemite s seboj tudi kakšen topel čaj. Dober nasvet za tiste, ki radi uživate v drsanju, je tudi, da drsajte v skupini oziroma se od nje preveč ne oddaljujte.

Avtor: Tanja Glogovčan Belančić

Datum: 18. januar 2024

Čas branja: 2 min

Deli