Slovenski inženir, ki je pomembno prispeval k razvoju očesne kirurgije

Revolucija za bolnike

Nekoč so morali kirurgi za odstranitev sive mrene narediti približno 12 milimetrov dolg rez, skozi katerega so odstranili očesno lečo. Okrevanje je trajalo več tednov, bolniki so morali ostati v bolnišnici, velik rez je pogosto poslabšal ostrino vida in zahteval dodatno korekcijo z očali.

»Bankova ultrazvočna tehnologija je omogočila, da se je rez zmanjšal na približno dva milimetra, saj ultrazvok zdrobi lečo že v očesu. Manjši poseg pomeni hitrejše okrevanje, manj zapletov in boljše rezultate,« razloži prof. dr. Marko Hawlina z Očesne klinike UKC Ljubljana in doda, da je ta pristop postal temelj sodobne operacije sive mrene, kot jo poznamo danes.

Sodelovanje z oftalmologom Charlesom Kelmanom

Vse se je začelo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je oftalmolog Charles Kelman iskal rešitev za manj invazivno odstranitev leče iz očesa. »Po številnih neuspešnih idejah je do odločilnega preboja prišlo povsem po naključju. Med obiskom zobozdravnika je Kelman opazoval ultrazvočno napravo za odstranjevanje zobnega kamna in pomislil, da bi lahko podobno tehnologijo uporabili tudi za odstranitev očesne leče,« pove prof. dr. Hawlina. S to idejo se je Kelman obrnil na Antona Banka, ki je takrat kot vodja razvoja delal v ameriškem podjetju Cavitron Ultrasonics, kjer so razvijali naprave za ultrazvočno odstranjevanje zobnega kamna.

Anton Banko pa ni le prilagodil zobozdravniške naprave, temveč je zasnoval popolnoma nov kirurški instrument. Razvil je napravo, kjer je ročni del naprave kirurg med operacijo vstavil v oko. V njem so bili združeni ultrazvočni generator, sistem za dovajanje in odvajanje tekočine ter senzorji, ki so med operacijo ohranjali stabilen očesni tlak. S tem je omogočil varnejše in natančnejše odstranjevanje očesne leče.

Leta 1967 sta s Kelmanom vložila patent za novo tehnologijo, ki je postavila temelje sodobne operacije sive mrene. Banko je nato leta 1968 v New Yorku ustanovil lastno podjetje Surgical Design ter razvijal tudi naprave za operacije mrežnice in steklovine, leta 1980 pa razvil prvi sistem, ki je omogočal izvajanje obeh posegov z uporabo ene same kirurške konzole.

Začetni odpori

A pot do uspeha ni bila lahka. Zaradi začetnih zapletov so številni uveljavljeni kirurgi novi metodi nasprotovali in zaupali klasičnim operacijam. Novo tehnologijo so bili sprva pripravljeni uporabljati le mladi oftalmologi.

Po besedah prof. dr. Marka Hawline so bile Bankove naprave v tistem času med tehnološko najbolj dovršenimi na svetu. Bankova največja odlika ni bila le izvirna zamisel, temveč predvsem vztrajno izpopolnjevanje tehnologije.

Ko so se kirurgi spoprijemali z zapleti, je Banko razvijal nove rešitve in izdelal zanesljivejše naprave. Nadaljnji razvoj je prekinila usodna bolezen, umrl je star 58 let. Tehnologijo, ki jo je soustvarjal, so kmalu zatem prevzela velika mednarodna podjetja.

Poklon slovenskim koreninam

Anton Banko se je rodil leta 1927 v slovenski družini v Istri, ki je bila od leta 1920 pod italijansko oblastjo. Po študiju strojništva v Ljubljani se je poročil s Stanislavo Štrukelj in nato služboval v Kopru, kjer se mu je leta 1955 rodil sin William. Od leta 1962 je živel in delal v Združenih državah Amerike. Čeprav je večino življenja ustvarjal v ZDA, ni nikoli pozabil na Slovenijo.

Leta 1988, dve leti po smrti Antona Banka, je Očesna klinika UKC Ljubljana prejela pismo družine Banko z željo, da bi kliniki podarili eno od očetovih naprav in omogočili izobraževanje kirurgov v ZDA.

Izobraževanja v laboratoriju družbe Surgical Design so se v januarju 1989 udeležili trije kirurgi, in sicer Primož Logar,  Vladimir Pfeifer in Marko Hawlina, zadnja dva takrat še specializanta. Primož Logar je prvo operacijo opravil v marcu 1989, v juniju pa tudi kombinirano operacijo sive mrene in steklovine.

Donacija družine Banko je pomembno pospešila razvoj očesne kirurgije v Sloveniji. Slovenski oftalmologi so med prvimi v širši regiji začeli izvajati sodobne operacije sive mrene in posege na zadnjem delu očesa, pozneje pa so svoje znanje prenašali tudi na kolege iz Slovenije in tujine.

Dolga desetletja je ime Antona Banka ostalo v senci Charlesa Kelmana, ki ga pogosto označujejo za očeta sodobne operacije sive mrene. Letos pa se njegova zgodba vrača tudi v Slovenijo. Na pobudo prof. dr. Hawline so bile izvirne patentne listine, skice in dokumentacija shranjeni v zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice, naprave, ki jih je doniral William Banko, pa so uvrščene v zbirko Tehniškega muzeja Slovenije. Ob 40-letnici Bankove smrti je bila na očesni kliniki slovesno odprta stalna razstava o njegovem delu, ki jo je z nagovorom v slovenskem jeziku počastil tudi William Banko.