V kraljestvu slovenskih vin

Vino – naj bo skrbno zaprto v lično buteljko ali shranjeno v (hrastovem) sodu – vsako nosi svojo zgodbo. Združuje idejo vinarja, trto, zemljo, les in druge naravne danosti, ki narekujejo njegovo teksturo. In ko ga natočimo v kozarec, ga okušamo z vsemi čuti. Slovenija je vinska dežela z bogatimi izkušnjami pridelovanja vina, ki gre v korak s svetovno vinsko produkcijo. To dokazujejo tudi vinarji, ki na podlagi bogatih izkušenj in ob uporabi sodobnih tehnoloških in marketinških trendov pridelujejo vina, ki konkurenčno vstopajo na svetovne trge.

Velikost je relativna

Majhna geografska danost ne pove dosti o kakovosti vina. Slovenski vinogradi tako obsegajo le za petino nemških vinogradov zemljišča in dajejo le desetino njihovega pridelka. V vinskih merilih pripada slovensko vinogradništvo staremu evropskemu svetu. Tako so v slovenskem vinogradništvu razpoznavni francoski, nemški in italijanski vplivi, ki se kažejo tako v vinogradih kot v pridelavi vina samega. Sistem zaščite je skrbno opredeljen, v zadnjem času pa se čedalje več vinogradnikov zaveda načel ekološkega vinogradništva, jih upošteva in jim sledi.

Vinogradniki se strinjajo, da je geografska lega Slovenije z Jadranskim morjem na jugovzhodu in Alpami na severozahodu idealna za gojenje vinske trte. Proizvodnja vina je usmerjena k pridelavi kakovostnega in vrhunskega vina.

Vinogradi so po navadi na strmih območjih, kar zagotavlja optimalno količino sonca, a je zato delo v vinogradih veliko zahtevnejše in terja več ročnega dela. Tudi vinogradi so večinoma starejši in le 5,6 odstotka vinogradov je mladih, torej mlajših od štirih let.

Izjemna raznolikost

Slovenijo v vinorodnem smislu delimo na tri pokrajine: Podravje, Posavje in Primorje. Vsaka ima svoje posebnosti in mikroklimo ter, seveda, svojo tradicijo, avtohtona vina in lokalne posebnosti. Ponudba vina pa tako zajema od rdečih vin v slogu bordojca, aromatičnih vin, značilnih za dolino Rena, suhih italijanskih vin do sladkih vin in seveda penečih vin ter raznolikega spektra lokalnih vin.

Podravje se razprostira na severozahodu Slovenije. Za regijo so značilni sedimenti, ki so jih ustvarila živahna geološka delovanja in ostanki Panonskega morja, ter termalni in mineralni vrelci. In prav zemlja je tisti dejavnik, ki zaznamuje posebnost vin tega območja. Podnebje je značilno kontinentalno z obilico sončnih dni, ki včasih povzročijo tudi sušna obdobja, zime so dokaj hladne. Danes je regija poznana po prestižnih vinih in pozni trgatvi. Zmerno podnebje in posebna zemlja pa sta idealna za pridelavo močnih in aromatičnih belih vin. Vina, ki jih je vsekakor vredno poskusiti: renski rizling, laški rizling, sauvignon, šipon, sivi pinot, beli pinot, traminec, rumeni muškat in radgonska penina.

Posavje je regija nekje na sredi Slovenije, najbolj znana po mešanih vinih in seveda velikem malem vinu – cvičku, ki je z osem in pol odstotka etanola po evropskih merilih komajda vino, a se pohvali z evropsko geografsko zaščito. Cviček, o katerem lahko beremo v dvesto let starih knjigah, je sestavljen iz treh sort, ki zagotavljajo lahnost, značilno nežno barvo in aromo, kislino ter svežino. Cviček je zares pitno vino, ki ga zagotovo premore skorajda vsaka zidanica v regiji. Zidanice so majhne zasebne kleti, saj so za regijo značilni mali vinogradniki. Poleg cvička je regija znana tudi po precej sladkih predikatnih vinih.

Primorske se drži takšno ime, čeprav je le majhen del dejansko leži ob obali, večina vinogradov leži v zaledju, a z močnim mediteranskim vplivom. Poletja so tu precej vroča, zime mile. In tudi ta dežela ima ves evropski sortni izbor. Zaradi toplote in sončnih žarkov prevladujejo rdeča vina. Vina te regije imajo svoje posebnosti – večinoma so suha in bogata z minerali, imajo tudi več pigmenta kot vina preostalih regij. Primorski rajon sestavljajo briški okoliš z znamenito rebulo in belim pinotom, vipavski okoliš s sijajnimi belimi (zelen) in rdečimi vini (kabernet sauvignon), kraški okoliš s teranom, refoškom in terra rosso, ki je mešanica terana, kabernet sauvignona in merlota, ter koprski okoliš z refoškom in malvazijo.