Slovenija izboljšuje dostopnost za ljudi z različnimi oblikami oviranosti

Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije se z različnimi oblikami oviranosti spoprijema približno 16 odstotkov svetovnega prebivalstva. Zaradi staranja prebivalstva bo ta delež v prihodnje še naraščal.

Slovenija postopno izboljšuje dostopnost grajenega okolja, javnih storitev ter informacij in komunikacij. Pri gradnji novih stavb se že sledi sodobnim standardom dostopnosti, hkrati se prilagaja tudi obstoječa infrastruktura, da bi tako omogočili neodvisno gibanje vseh prebivalcev.

Dostopnost v praksi

Roman Rener z Geodetskega inštituta Slovenije ocenjuje, da je dostopnost v Sloveniji v večini krajev dobra in primerljiva z drugimi evropskimi mesti. Javne površine so vse pogosteje prilagojene ljudem z različnimi oblikami invalidnosti in starejšim.

V mestih lahko opazimo talne taktilne sisteme in zvočne semaforje za slepe in slabovidne ter spuščene robnike za uporabnike invalidskih vozičkov. Starejšim so v pomoč semaforji z odštevalnikom časa za prečkanje ceste in klopi za počitek, ki jih rade uporabljajo tudi osebe z motnjo v duševnem razvoju.

V številnih mestnih občinah je dostopen tudi javni potniški promet, medtem ko ostaja pomemben izziv izboljšanje regionalne mobilnosti. V zadnjih letih so prenovili več železniških postajališč in uvedli nove, nizkopodne vlake.

Slovenija si tudi s sprejemanjem in izvajanjem zakonodaje prizadeva za dostopnost trgovin, gostinskih lokalov, zdravstvenih domov, lekarn, hotelov, kulturnih ustanov, upravnih enot, športnih objektov in drugih stavb, ki so na voljo za javnost.

Med slovenskimi mesti po dostopnosti izstopa Ljubljana, ki je za svoja prizadevanja že večkrat prejela priznanje Evropske komisije Access City Award. Pomembne izboljšave so v zadnjih letih izvedli tudi v Mariboru, Celju, Velenju, na Ptuju, v Kopru, Murski Soboti in Novi Gorici, dostopnosti vse več pozornosti namenjajo tudi manjše občine.

Kljub velikemu napredku bodo potrebne še dodatne prilagoditve in odstranjevanje ovir v okolju. Po ocenah Geodetskega inštituta Slovenije ostaja največ prostora za izboljšave na področju informacijske dostopnosti za slepe in slabovidne ter komunikacijske dostopnosti za gluhe in naglušne. Ti uporabljajo slovenski znakovni jezik kot svoj materni jezik, zato pri številnih vsakodnevnih opravilih potrebujejo pomoč tolmačev.

Digitalne rešitve za večjo samostojnost

Pri premagovanju vsakodnevnih ovir imajo pomembno vlogo sodobne tehnologije in tudi slovensko znanje.

Slovenski projekt Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi povezuje občine oziroma upravljavce javne infrastrukture in osebe z invalidnostjo kot uporabnike prostora. Projekt upošteva celotno pot, od orientacije in navigacije do prevoza ter gibanja v prostoru.

Ena njegovih najpomembnejših rešitev je brezplačni javni pregledovalnik dostopnosti prostora, ki funkcionalno oviranim osebam omogoča lažje načrtovanje poti.

»Invalidna oseba pri načrtovanju poti v našem spletnem pregledovalniku natančno vidi, na katere ovire bo naletela na svoji izbrani poti, kje je pot dostopna in kje nedostopna,« pojasnjuje Roman Rener.

V pregledovalnik je trenutno vključenih 129 od skupno 212 slovenskih občin, cilj projekta pa je, da bi bil sčasoma na voljo za celotno Slovenijo.

Projekt je leta 2026 prejel mednarodno nagrado Zero Project Award za inovativne rešitve na področju izboljšanja kakovosti življenja oseb z invalidnostjo. Gre za eno najuglednejših svetovnih priznanj na področju dostopnosti in pravic invalidov, ki ga fundacija ESSL podeljuje v partnerstvu z Združenimi narodi. Nagrada ima tako velik mednarodni pomen in postavlja Slovenijo kot zgled vključujoče družbe.

Razumevanje skozi izkušnjo

V središču dostopnosti je predvsem razumevanje potreb drugih ljudi. V Ljubljani vsako leto septembra poteka festival OVIRANtlon, na katerem obiskovalci lahko za nekaj trenutkov stopijo v čevlje ljudi z različnimi oblikami oviranosti. Preizkusijo se lahko v premagovanju ovir z invalidskim vozičkom, gibanju z zavezanimi očmi in v reševanju vsakodnevnih izzivov v tišini.

Takšne izkušnje ponujajo drugačen pogled na svet in krepijo razumevanje različnih oblik oviranosti. Hkrati nas opominjajo, da dostopen prostor koristi vsem – invalidom, starejšim, staršem z otroki v otroških vozičkih in drugim (so)uporabnikom prostora.