Skoči do osrednje vsebine

Slovenci živimo s čebelami in za čebele

Avtor: Vesna Žarkovič

Datum: 29. april 2020

Čas branja: 3 min

INTERVJU

Ob tretji obletnici svetovnega dneva čebel

Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije

Mineva drugo leto, odkar je Generalna skupščina ZN na pobudo Slovenije 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. Kako na kratko ocenjujete to dveletno obdobje z vidika novosti in dosežkov?

Najbolj pomembno se mi zdi, da je svet spoznal veliko pomembnost čebel in začel bolj spoštovati delo čebelarjev. V zadnjih dveh letih se je tako predvsem povečalo zavedanje ljudi o pomenu čebel, kar je zelo dobrodošlo, saj se v kmetijstvu nasploh uporablja manj umetnih gnojil, kar ugodno vpliva na zmanjšanje pomora čebel. Prav tako se sadi bistveno več medovitih rastlin. Tudi domači in tuji politiki se vse bolj zavedajo pomena čebel, kar dokazuje sprejetje pomembnih mednarodnih dokumentov za zaščito čebel in opraševalcev. Razvoj gre vsekakor v pravo smer, a še vedno prepočasi.

1 / 3

Čebelarsko zvezo Slovenije boste tudi v naslednjem mandatu, 2020–2024, vodili vi. Napovedujete zahteven program … kakšne naloge in cilje ste si zastavili?

Zvezo vodim že štirinajsto leto in vesel sem skoraj stoodstotne podpore volivcev.

Glavna naloga in cilj je doseči, da bodo morali biti za ves med na tržišču EU navedeni podatki o državi porekla, pa tudi za mešanice medu z različnih območij želimo doseči podrobno navedbo porekla oziroma deleža medu iz vsake posamezne države.

Poleg tega so naše naloge še razglasitev ogroženosti čebel, nadgradnja usposabljanj čebelarjev, znižani DDV za zdravila za čebele, spodbujenje prepoznavnosti čebeljih pridelkov … Skratka: zamisli in predlogov nam nikoli ne zmanjka. Želimo pa seveda še naprej delovati kot vodilna čebelarska organizacija v svetu.

Slovensko čebelarstvo je nedvomno svetovna posebnost, po tem smo prepoznavni v svetu. Ali lahko trdimo, da skupaj pišemo medeno pravljico, ki si jo Slovenija zasluži?

Po organiziranosti čebelarstva smo nesporna številka ena v svetu. Žal pa nam naravne danosti zadnja leta niso vselej naklonjene in je naša medena pravljica bolj grenka.

1 / 2

Pa kljub temu ste čebelarji začeli graditi zgodbo tudi pri kulinariki, izražate tudi željo,da bi bilo v času, ko bo Slovenija predsedovala Svetu EU, na mizah za goste moč dobiti le slovensko hrano.

Čebelarska zveza Slovenije je bila med prvimi – in tudi sam osebno sem bil eden prvih, ki smo si upali na glas reči: jejmo slovensko hrano, jejmo slovenski med. Mislim, da je končno prišel čas, da tujim delegacijam pri nas ponudimo hrano izključno slovenskega porekla. Na ta način lahko svetu pokažemo svojo vrhunsko kulinariko, kar bo najboljša promocija za nas, naše pridelke in izdelke ter s tem naše kmetijstvo in še prav posebej čebelarstvo. Zato res upam, da bo v času predsedovanja na mizi samo slovenska hrana.

Na prodajnih policah velikih trgovskih središč v Sloveniji je bilo pred leti okoli 80 odstotkov tujega medu in samo petina slovenskega. Danes je ravno obratno. Gre zasluga za to prav vaši zvezi?

Čebelarska zveza Slovenije si že leta prizadeva širiti zavedanje, da je za naše potrošnike najboljši lokalno pridelan med.

Na svetovnem trgu je okoli 70 % ponarejenega medu, zato je vsekakor najboljše jamstvo za potrošnika nakup pri lokalnem čebelarju.

Na srečo se Slovenci tega povečini zavedajo in odlične slovenske čebelje pridelke kupujejo neposredno od lokalnih čebelarjev. Res so slovenski čebelji pridelki nekaj dražji, a so dejansko taki, kot jih da narava, kot jih prinesejo naše čebelice.

V Čebelarski zvezi Slovenije je registriranih 9800 čebelarjev, ki so razporejeni v 210 društev in so lani pridelali okoli 2000 ton medu. Verjetno ste s temi številkami zadovoljni?

V Sloveniji je več kot 10.000 čebelarjev, v ČZS okoli 8.000. Žal zadnja leta pridelamo vsako leto manj medu, klub temu da je več čebelarjev. Dva tisoč ton medu na leto žal ni dovolj, cilj je pridelati več, saj si slovenski potrošnik zasluži slovenski med, pri tej količini pa ga je skoraj pol premalo.

Kako je letos z zimsko izgubo čebel, kako se čebele nasploh počutijo v Sloveniji in kako zdaj, v času epidemije? Kakšne so zadnje informacije s terena?

Letos je preživetje čebel zelo dobro, a žal zadnje pozebe spet obetajo podpovprečno letino.

Kaj menite: ali se Slovenci dovolj zavedamo pomena čebel?

Z zadovoljstvom lahko rečem, da Slovenci spoštujemo čebele in nasploh svoje čebelarstvo. Rečemo lahko, da je čebelar v družbi spoštovan in da smo čebelarji ponosni, da opravljamo to plemenito in koristno dejavnost.

Slovenci smo povečini strastni čebelarji – in Slovenija je dežela čebelarjev. Čebela nas spremlja skozi čas, smo domovina kranjske čebele, imamo edinstven čebelnjak, edinstvene panjske končnice, svoj AŽ-panj, lectova srca, medenjake, dražgoške kruhke, čebelarski turizem …

Vsega tega skupaj drugje enostavno ni ... Slovenci živimo s čebelami in za čebele.

Slovenski pregovor: Kadar skrb me tare, žalost me prešine, pri čebelah razvedrim se, skrb pozabim, žalost mine.