Svetovni dan čebel 2023 – Za čebelam in drugim opraševalcem prijazno kmetijsko proizvodnjo

Glavni namen svetovnega dne čebel je ozaveščanje svetovne javnosti o pomenu čebel in drugih opraševalcev za človeštvo v luči prehranske varnosti in odprave lakote na svetovni ravni ter skrbi za okolje in biotsko raznovrstnost.

Za Slovenijo je vsakoletno praznovanje svetovnega dne čebel pomembna prednostna naloga tako doma kot v tujini, pri čemer si prizadeva za ozaveščanje o pomenu čebel in divjih opraševalcev ter poziva k ozaveščenemu delovanju in krepitvi dejavnosti za njihovo ohranjanje.

Čebele potrebujejo čist zrak, čisto vodo in čisto okolje v širšem pomenu. Če bomo ohranili okolje do te mere, da bodo čebele lažje preživele, bomo tudi ljudje živeli v lepšem in bolj zdravem okolju. Najpomembneje pa je, da se vsi skupaj ponovno zavemo, da lahko vsak posameznik pomembno prispeva k ohranjanju čebel in drugih opraševalcev.

Letošnja osrednja prireditev na državni ravni ob svetovnem dnevu čebel bo v soboto, 20. maja, v Celju, in sicer v okviru čebelarskega praznika.

Na mednarodni ravni bo največji dogodek organizirala Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO). Na srečanju, ki bo potekalo v hibridni obliki v petek, 19. maja, z naslovom Zavzemimo se za čebele in opraševalcem prijazno kmetijsko proizvodnjo, bodo sodelovali strokovnjaki iz vseh regij sveta, ki bodo predstavili različne načine čebelarjenja ter raznolikost čebel in divjih opraševalcev. Letošnja tema obravnava prispevek čebelarjev ter vlogo čebel in drugih divjih opraševalcev pri povečanju prehranske varnosti, izboljšanju življenja in zagotavljanju ekosistemskih storitev za kmetijstvo.

V okviru zaznamovanja svetovnega dne čebel bo že tretje leto potekala tudi podelitev nagrade zlata čebela, in sicer 24. maja v predsedniški palači.

Zlata čebela bo letos podeljena za področje raziskav o čebelah in drugih opraševalcih.

Urbano čebelarjenje v Cankarjevem domu

V Cankarjevem domu v Ljubljani (CD) so na eno od strešnih teras 1. aprila 2011 prvič namestili nakladne panje in tako začeli izvajati urbano čebelarstvo.

Med, ki ga čebele že desetletje pridelujejo na strehi CD, uspešno prestaja vsakoletne analize referenčnega laboratorija v Bremnu in je vključen v shemo višje kakovosti s certifikatom »Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo«.

Vsakoletna medena bera je odvisna od števila čebeljih družin in vremenskih razmer ob najbujnejšem cvetenju, običajno pa letno iztočijo dvajset kilogramov na čebeljo družino. Letos spomladi je v panjih na strehi CD šest družin kranjskih čebel.

Čebelarstvo na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine

Kako pomembno in prepoznavno je slovensko čebelarstvo, dokazuje tudi vpis čebelarstva na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Čebelarstvo je s tem postalo del bogate in raznolike nesnovne kulturne dediščine, ki združuje države sveta v spoštovanju dosežkov preteklih generacij ter navdihuje ustvarjalnost sodobnih izrazov in družbenih praks.

Velika zahvala gre tudi vsem čebelarjem, ki negujejo tradicijo, svoje znanje prenašajo iz roda v rod in s svojo ljubeznijo do čebel skrbijo za občutljivo ekološko ravnovesje in trajnostni razvoj.