Slovenci v samem vrhu himalajskih velesil

41. obletnica prvega slovenskega vzpona na Mount Everest

Letos mineva 41 let od prvega slovenskega vzpona na Mount Everest. Leta 1979 sta se v alpinistično zgodovino zapisala Andrej Štremfelj in Nejc Zaplotnik, ki sta kot člana 25-članske jugoslovanske odprave kot prva Slovenca stopila na najvišjo goro sveta. Trinajstega maja 1979 ob 13.51 po nepalskem času je Zaplotnik sporočil veselo vest: "Tone, na vrhu sva! Sediva pri kitajski piramidi, pa ne veva, kaj bi." Štremfelj se še zdaj živo spominja teh zgodovinskih trenutkov.

Po 45 dneh boja z zahtevnim zahodnim grebenom, hudim mrazom, močnim vetrom in pomanjkanjem kisika sta to zmagoslavje doživela čustveno, malce sta se potrepljala po ramenih in "pojokcala", a brž sta se morala posvetiti sestopu z gore.

Dva dni pozneje, 15. maja ob 14.30, je bazni tabor zajel nov val navdušenja, ko so vrh najvišje gore sveta dosegli še trije člani odprave. Oglasil se je Stane Belak - Šrauf: "Tone, pozdravljam te z najvišjega vrha sveta!" Z njim sta na Everestu stala Stipe Božić, prvi Hrvat na Everestu, in Nepalec Ang Pu, prvi človek v zgodovini, ki se je na Everest povzpel po dveh različnih smereh.

41 let po Mount Everestu: Odprava nas je vse spremenila

Največji svetovni poznavalci Himalaje še danes priznavajo, da je slovenska oziroma takrat še jugoslovanska smer na 8848 metrov visoko goro najtežja od enajstih do danes preplezanih. Kljub več poskusom ni dočakala ponovitve.

Sicer so člani odprave potrebovali približno en teden, da so pri minus 40 stopinjah Celzija napeli vrvi in opremili posamične tabore.

Po Štremfljevih besedah se je najprej zdelo, da bo šlo hitro, a je odpravo za teden dni prekinil orkanski veter. Sestopa se spominja kot zelo mučnega, saj ga je bolela vsaka kost posebej. Zaslugo, da je sploh prišel na vrh, je pripisal Zaplotniku in njegovemu spodbujanju.
 

Štremfelj je na gori gora stal še drugič oktobra leta 1990, in sicer skupaj z ženo Marijo in Janezom Megličem. Marija je bila takrat prva Slovenka in 13. ženska na vrhu. Kot je povedal za primerjavo: z Zaplotnikom sta bila 78. oziroma 79. človek na Mount Everestu, z Marijo sta bila okrog 450., danes jih, če je dan lep, skoraj toliko na dan pride na vrh.

Zlati cepin za življenjsko delo

Slovenski alpinisti so prejemniki več zlatih cepinov (francosko Piolet d'Or), alpinistične nagrade, ki jo francoska alpinistična revija Montagnes in The Groupe de Haute Montagne od leta 1992 podeljuje za najodmevnejše alpinistične dosežke prejšnjega leta. Andrej Štremfelj je dobitnik nagrade zlati cepin za življenjsko delo v alpinizmu. Slovenski alpinisti so že sedemkrat prejeli mednarodno odličje za najvidnejši alpinistični vzpon, Slovenec Marko Prezelj ga je kot edini osvojil štirikrat. Štremfelj pa je prvi Slovenec, ki je prejel zlati cepin za življenjsko delo v alpinizmu.

"Ko stopiš ob bok Bonattiju, Messnerju, Kurtyki, Boningtonu, Diembergerju in drugim, se počutiš počaščenega. To je priznanje za vse, kar sem naredil, zgolj zato, ker rad plezam, zato sem ga vesel," je za spletno stran Planinske zveze Slovenije povedal Štremfelj.

Poleg Mount Everesta se je povzpel še na sedem drugih osemtisočakov: Gašerbrum I, Broad Peak, Gašerbrum II, Šiša Pangma, južni vrh Kangčendzenge, Čo Oju in Daulagiri. Udeležil se je več kot 20 odprav v nepalski Himalaji ter kot inštruktor deloval v slovenski šoli za nepalske gorske vodnike v Manangu. Plezal je tudi v Patagoniji, Pamirju in ZDA.

Med Slovenci sta leta 1997 zlati cepin prejela tudi Tomaž Humar in Vanja Furlan za novo smer v severozahodni steni Ama Dablama (6812 m) v Nepalu. Leta 2007 je nagrado drugič prejel Marko Prezelj, skupaj z Borisom Lorenčičem, za preplezano novo smer v stebru Čomolharija (7326 m); istega leta je zlati cepin po mnenju občinstva prejel še Pavle Kozjek za prvenstveni solo vzpon na Čo Oju (8201 m) in objavo fotografije poboja tibetanskih beguncev na prelazu Nangpa La.

Leta 2012 sta zlati cepin za smer Sanjači zlatih jam v K7 West (6858 m) v Pakistanu prejela Luka Stražar in Nejc Marčič, leta 2015 za prvenstveni vzpon v severni steni Hagshuja (6657 m) v indijski Himalaji Aleš Česen, Luka Lindič in Marko Prezelj ter leta 2016 za prvenstveno smer na Cerro Kishtwar (6173 m) v Indiji Urban Novak in Marko Prezelj, skupaj z Američanom Haydenom Kennedyjem in Francozom Manujem Pellissierjem.

Davo Karničar – državljan sveta

Z izjemnim dosežkom izstopa tudi alpinist in ekstremni smučar Davo Karničar, ki je z uspešnim prvenstvenim spustom z Everesta leta 2000 dobesedno postal državljan sveta. Davu je uspelo z nepretrganim smučanjem potegniti črto od 8848 metrov visokega vrha do baznega tabora na višini 5350 m, uspeh pa so z vzponom na vrh dopolnili še štirje njegovi soplezalci. Naslednji njegov osemtisočak je bil leta 2001 Čo Oju, a je Karničarju ponagajalo zdravje, tako da je številno odpravo predčasno zapustil.

Od Everesta naprej je Karničar do leta 2006 smučal še z najvišjih vrhov vseh sedmih celin in še številnih drugih v Evropi in po svetu. Svojo nišo je našel v kombinaciji alpinizma in ekstremnega smučanja.

Alpinistična javnost Karničarja ceni predvsem zaradi smučanja v smeri Fritsch-Lindenbach v severni steni Grintovca oziroma Dolške škrbine, ki je ocenjena z najvišjo oziroma sedmo smučarsko težavnostno oceno in velja za najtežjo presmučano smer v Sloveniji. Smučal je z vrhov Triglava, Jalovca, Dolgega hrbta, Špika, Grintovca, Kočne in številnih drugih, izstopajo pa predvsem smučanja po stenah, ozebnikih in slapovih. Najbolj znano smučanje je po Sinjem slapu pod Češko kočo. V evropskih gorstvih pa izstopata spusta čez severovzhodno steno Eigerja in vzhodno steno Matterhorna.