Skoči do osrednje vsebine

Kamen s površja Lune do konec februarja 2021 v Centru Noordung

Avtor: Tea Knaflič

Datum: 9. september 2020

Čas branja: 3 min

Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanjah po desetih mesecih odločnih prizadevanj in prijateljskega sodelovanja z ameriškim veleposlaništvom v Sloveniji ponuja na ogled enega najdragocenejših razstavnih predmetov muzejske dediščine – kamen s površja Lune in repliko vesoljske obleke Neila Armstronga, ki jo je nosil na prvem sprehodu po Luni.

1 / 5

Kamen s površja lune je star okoli 3,75 milijarde let

Lunin vzorec kamna, katerega del je na ogled v Centru Noordung, je največji izmed vseh, ki so jih na Zemljo prinesli iz misije Apollo 17. Kamen je bil neobičajno temne barve in je pri posadki takoj vzbudil pozornost. Ko je srečno prispel na Zemljo, je dobil svojo številko – 70215, ki jo lahko preverimo tudi na spletni strani Lunar and Planetary Institute in izvemo še marsikaj o kamnu in raziskovanju Lune nasploh. Delček tega zanimivega kamna je namenjen za gostovanja po celem svetu.

Kamen je k nam, po strogih protokolih, prišel neposredno s sedeža Nase iz Houstona, kamor se bo po končani razstavi tudi vrnil.

Direktor Centra Noordung dr. Dominik Kobold o znamenitem kamnu pravi: »Dragocen tovor je pripotoval z misijo Apollo 17, ki se je 19. decembra leta 1972 vrnila nazaj na Zemljo. Artefakt je neprecenljive vrednosti in spada med eksponate najvišje vrednosti muzejske dediščine, ki so kadar koli gostovali v Sloveniji.«

Kako je Luna sploh nastala? S teorijami o nastanku se znanost ukvarja že vrsto let. Med priljubljenimi različnimi domnevami je tudi teorija, po kateri naj bi bila Luna nekoč del Zemlje. Nedvoumen odgovor bomo najverjetneje odkrili prav s preučevanjem Luninih kamnin.

1 / 2

Replika skafandra Neila Armstronga

Začetek programa Apollo je spodbudilo rivalstvo Sovjetske zveze in ZDA. Za dosego želenega cilja, pristanka človeka na Luni, so bili potrebni nepredstavljivi napori in sodelovanje več kot 400.000 oseb. Neil Armstrong, poveljnik odprave Apollo 11, je v svojem drugem in hkrati tudi zadnjem poletu v vesolje leta 1969 stopil na Lunino površje in tako postal prvi zemljan, ki je stopil na Zemljin naravni satelit.

Replika njegovega skafandra z vsemi podrobnostmi originala je zdaj na ogled tudi v Sloveniji.

Vesoljska obleka je morala astronavta varovati pred ekstremnimi temperaturami, močno sončno svetlobo in mikrometeoriti. Seveda pa je morala astronavtu za dihanje nuditi še čisti kisik, in ne zmesi dušika in kisika, ki ju dihamo na Zemlji, zaradi nizkega tlaka znotraj obleke. Repliko skafandra je izdelal ameriški nacionalni muzej Smithsonian (National Museum of Natural History) lansko leto ob praznovanju 50. obletnice prvega pristanka na Luni. Vsega skupaj je bilo narejenih kar 15 replik, a le ena je namenjena za gostovanja v različnih institucijah po Evropi.

1 / 2

Herman Potočnik, Noordung

Na mestu je vprašanje, ali bi bil kamen s površja Lune danes sploh tu, če ne bi bilo našega rojaka, slovenskega raketnega inženirja, častnika in pionirja kozmonavtike Hermana Potočnika.

Veliko zaslugo, da je Slovenija tako povezana z drugimi svetovnimi raziskovalci vesolja, ima prav Herman Potočnik.

Rodil se je leta 1892, a njegove vizije so bile pred njegovim časom. Videl je možnost pridobivanja energije oceanov, vetra in celo sonca. Potočnikova knjiga Problem vožnje po vesolju, ki je izšla leta 1928, je postala temelj za nadaljnje osvajanje vesolja.

Center Noordung

Center Noordung, ki je že sam po sebi zelo zanimiv, je v tem trenutku res nekaj posebnega. Vsi ljubitelji vesolja ter neznanega in vsi, ki ste radovedni po svoji naravi, razstave ne boste želeli zamuditi.

1 / 6