Največji slovenski astronom – vez med Vzhodom in Zahodom

Šolal se je pri jezuitih v Ljubljani. Po končani gimnaziji je stopil v jezuitski red. Študij je nadaljeval v Gradcu in na Dunaju, kjer se je med drugimi predmeti odlično izobrazil tudi v matematiki in astronomiji. Po končanem visokošolskem študiju se mu je ponudila priložnost, da uresniči svoj že v mladosti načrtovani sen, da postane misijonar na Kitajskem.

Znanstvena zapuščina

Hallerstein je opazoval zvezde, komete, planete in satelite, Sončeve in Lunine mrke, organiziral astronomske meritve v različnih krajih obsežnega cesarstva, izdeloval zemljevide delov Kitajskega cesarstva, sodeloval pri izdelavi obširne zvezdne karte okoli 3000 zvezd in se lotil še marsičesa zanimivega.

Zapustil je številne naravoslovne in etnološke spise o takratni Kitajski: o potresih, verah, nošah, živalih, posebni pokrajini (opisoval je neke vrste krasa) in tudi družbenopolitičnih razmerah. Še prav posebej sta bogata njegovo raziskovanje in delo na področju astronomije.

Od leta 1740 do 1770 je opravljal astronomske meritve na jezuitskem observatoriju (zvezdarni) v Pekingu, leta 1743 postal član astronomsko-matematičnega tribunala, leta 1746 predsednik tega tribunala in direktor zvezdarne, v letu 1749 je prepotoval Tatarsko in jo kartiral, leta 1768 na Dunaju izdal zajetno delo o opazovanju jezuitov v Pekingu, naslovljeno Astronomska opazovanja, v letu 1757 je bil odločilno udeležen pri izdaji kataloga 3083 zvezd in leta 1769 pri izdaji obsežnega atlasa Kitajske.

Njegovo raziskovanje astronomije je odločilno vplivalo tudi na tuje raziskave in tuje znanstvenike. Bil je v tesnih stikih z znanstveniki ruske Akademije nauk v Peterburgu, londonske Philosphical Transactions of Royal Society, njegova odkritja pa so bila objavljena tudi v publikacijah dunajskega Cesarskega astronomskega observatorija.

Bil je človek, ki je gojil odnose z drugimi evropskimi znanstvenimi ustanovami in posameznimi znanstveniki. Kot vodja observatorija, torej kot organizator in ocenjevalec dela ter tudi kot odličen opazovalec s sistematičnim in raziskovalnim pristopom do meritev, je Hallerstein v enakem slogu deloval teoretično in tudi praktično.

Njegov stik s prakso se kaže na primer pri izdelavi in izboljšanju nekaterih instrumentov ter opazovalnih metod. Slovenci pravzaprav šele v zadnjem času odkrivamo, kaj vse in kako veliko vsega je naredil ta do konca svojega življenja izredno delavni Gorenjec. Hallerstein ni samo najpomembnejši kranjski astronom, je nasploh eden najpomembnejših slovenskih izobražencev v preteklosti. 

Hallersteinov zvezdni opazovalnik v Ljubljani

V znak priznanja Sloveniji in z namenom še nadaljnjega uspešnega sodelovanja na znanstvenem področju je Republika Kitajska financirala posebno darilo: spomenik, ki je replika zvezdnega opazovalnika. Originalni zvezdni opazovalnik še danes stoji na starem astronomskem observatoriju v Pekingu.

Opazovalnik je izjemen Hallersteinov dosežek, saj je s kombinacijo heliocentrične zasnove, ki je bila v uporabi v Evropi, in ekvatorialne postavitve, kot je bilo v navadi na Kitajskem, dosegel povsem inovativno in sodobno rešitev, kakršna se uporablja pri teleskopih.