Slovenija praznuje dan znanosti

Deseti november 2025 pa je prav poseben dan, v Sloveniji namreč prvič praznujemo dan znanosti, ki je tudi državni praznik. Datum sovpada z Unescovim svetovnim dnevom za mir in razvoj ter obletnico smrti Žige Zoisa, slovenskega razsvetljenca, gospodarstvenika, mineraloga ter mecena in podpornika slovenske znanosti in umetnosti.

Dan znanosti je priložnost, da povečamo prepoznavnost znanosti, krepimo znanje kot eno od temeljnih vrednot slovenske družbe ter proslavimo dosežke raziskovalk in raziskovalcev.

Pionirji, ki so tlakovali pot

Slovenske raziskovalke in raziskovalci dosegajo rezultate, ki so pomembni in odmevni v svetovnem merilu in bistveno prispevajo k promociji Slovenije v svetu. S svojimi dosežki že dolgo presegajo meje svoje domovine in časa, v katerem živijo.

Med pionirji, ki so tlakovali pot slovenski znanstveni odličnosti, je Jožef Stefan (1835–1893), fizik, po katerem se imenuje največji slovenski raziskovalni inštitut. Njegov zakon o sevanju črnega telesa je eden od temeljnih zakonov sodobne fizike. Z njim znanstveniki določajo temperature zvezd in planetov. Stefanov zakon je tudi edini fizikalni zakon, poimenovan po Slovencu.

Friderik Pregl (1869–1930), zdravnik in kemik slovenskega rodu, je za razvoj mikrometode za analizo organskih snovi leta 1923 prejel Nobelovo nagrado za kemijo in je edini slovenski znanstvenik, ki je to priznanje prejel samostojno. Njegova metoda je omogočila hiter napredek organske kemije, saj je za analize zahtevala petdesetkrat manj raziskovalne snovi in tudi manj časa.

Nekaj let pozneje pa je Herman Potočnik Noordung (1892–1929), slovenski raketni inženir, pionir aeronavtike in kozmonavtike, v knjigi Problem vožnje po vesolju predstavil načrt za bivanje človeka v vesolju, idejno zasnovo vesoljske postaje in pogoje življenja v breztežnosti. Njegova vizija je postavila temelje osvajanju vesolja.

Slovenske raziskovalke in raziskovalci med najboljšimi na svetu

Tudi danes so slovenske raziskovalke in raziskovalci del največjih in najpomembnejših mednarodnih projektov, ki iščejo odgovore na izzive sodobnosti: od podnebnih sprememb, novih virov energije do raziskovanja vesolja, medicine in umetne inteligence.

Slovenija je letos postala polnopravna članica CERN-a (Evropske organizacije za jedrske raziskave), slovenski znanstveniki pa tam delujejo že desetletja.

Sodelovali so tudi pri enem od največjih znanstvenih prebojev, odkritju Higgsovega bozona. Prav tako so slovenski strokovnjaki vključeni v projekt gradnje največjega fuzijskega reaktorja na svetu ITER, ki bo omogočil nov, trajnostni vir energije.

Podnebne spremembe in okolje

Ena najpomembnejših slovenskih raziskovalk na področju trajnostne kemije in okolju prijaznih tehnologij je bila dr. Aleksandra Kornhauser Frazer (1926–2020). Svetovno priznana znanstvenica je sodelovala z Unescom, Svetovno zdravstveno organizacijo in vodila številne mednarodne projekte na področju trajnostne kemije. S svojimi raziskavami in pedagoškim delom je prispevala k širjenju znanja o okolju prijaznih tehnologijah.

Dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja in soprejemnica Nobelove nagrade za mir leta 2007, je ena od slovenskih pionirk raziskovanja vpliva podnebnih sprememb in pomemben glas ozaveščanja javnosti o njihovih posledicah.

Tudi vremenoslovec dr. Žiga Zaplotnik, raziskovalec na Evropskem centru za srednjeročne vremenske napovedi, prav tako aktivno opozarja na vplive podnebnih sprememb ter sodeluje pri razvoju naprednih računalniških modelov za razumevanje in napovedovanje vremenskih in podnebnih vzorcev.

Dr. Matjaž Ličer, fizik in oceanograf, pa raziskuje vpliv podnebnih sprememb na morje in morske ekosisteme. S številnimi tujimi znanstveniki je sodelavec pri mednarodnih projektih, ki iščejo rešitve za posledice segrevanja planeta.

K razumevanju vse bolj krhkega ravnovesja med naravo in človekom pa s svojim delom pomembno prispeva biolog dr. Miha Krofel. V središču njegovega dela je preučevanje velikih zveri ter reševanje konfliktov med plenilci in človekom. Med drugim je član projekta Life Lynx, ki je pred vnovičnim izumrtjem rešil rise v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah. Pred začetkom projekta je bilo v Sloveniji 20 odraslih risov, danes jih je okoli 50.

Medicina in biotehnologija

Med najvidnejšimi imeni na področju biotehnologije je dr. Roman Jerala, vrhunski znanstvenik na področju sintezne biologije in prejemnik dveh projektov ERC (European Research Council), ki podpirajo znanstveno odličnost. Njegove raziskave beljakovin odpirajo poti k razvoju naprednih zdravil.

Pomemben pečat mednarodnemu okolju s svojim raziskovalnim delom prispeva dr. Marinka Žitnik, ki na Univerzi Harvard vodi svoj laboratorij, v katerem razvija modele umetne inteligence za diagnozo bolnikov z redkimi boleznimi in razvoj novih zdravil.

Umetna inteligenca

Slovenija se lahko pohvali tudi z dolgo tradicijo raziskav umetne inteligence. Dr. Ivan Bratko, ki je že leta 1985 ustanovil Laboratorij za umetno inteligenco, velja za enega od pionirjev strojnega učenja v Evropi

Dr. Jure Leskovec, profesor na Univerzi Stanford, pa je eden najvplivnejših raziskovalcev na področju strojnega učenja o podatkih za velike med seboj povezane sisteme.

Vesolje

Slovenija ima pomembno vlogo pri raziskovanju vesolja. Delo pionirjev raziskovanja vesolja nadaljujeta dr. Andreja Gomboc, astrofizičarka, ki raziskuje črne luknje in sodeluje z Evropsko vesoljsko agencijo.

Dr. Maruša Bradač, ki se ukvarja s preučevanjem galaksij, pa je članica znanstvene ekipe, ki je sodelovala pri zasnovi teleskopa James Webb, s katerim lahko raziskovalci dobijo vpogled v najstarejše galaksije.

Humanistika in družboslovje

Slovenska znanost pa še zdaleč ne izstopa le pri naravoslovju, temveč tudi v humanistiki in družboslovju. Dr. Slavoj Žižek je eden od najvplivnejših svetovnih filozofov in kulturnih teoretikov.

Pravnica dr. Alenka Šelih, ena najuglednejših slovenskih pravnic in strokovnjakinj za kazensko pravo, z delom na področju prava in človekovih pravic prispeva k oblikovanju bolj pravične družbe.

Dr. Kozma Ahačič je eden najvidnejših sodobnih slovenskih jezikoslovcev, ki skrbi za razvoj in ohranjanje slovenskega jezika v sodobnem svetu. Njegova vloga je ključna pri ohranjanju naše jezikovne identitete.

Mnogi od omenjenih znanstvenikov so tudi prejemniki Zoisovih nagrad, najvišjega državnega priznanja za znanstveno odličnost. Včeraj je bila v Cankarjevem domu slovenska podelitev letošnjih Zoisovih in Puhovih nagrad, kjer smo znova proslavili izjemne znanstvene dosežke slovenskih raziskovalk in raziskovalcev.

Rekordna vlaganja v znanost

Znanje je ključno za razvoj družbe in države, zato vlada znanosti, raziskavam in inovacijam namenja rekordna sredstva, 647 milijonov evrov samo v letu 2025. Znanost ni le gibalo napredka – je temelj naše prihodnosti. Slovenija pa zahvaljujoč raziskovalkam in raziskovalcem lahko seže po zvezdah.

Naslovna slika: UKOM