Izstrelitev prvih slovenskih satelitov

Izstrelitev prelomna za slovensko in evropsko znanost

Raketo s 53 sateliti 13 držav bi morali iz Kourouja po prvotnih načrtih izstreliti že septembra lani, a so morali izstrelitev zaradi slabega vremena že večkrat preložiti. Ta izstrelitev sicer ni prelomna samo za slovensko znanost, ampak tudi za evropsko, saj je prvič na evropski raketi v vesolje poletelo toliko malih satelitov naenkrat. Gre za prvi preizkus koncepta za odprave malih vesoljskih plovil, imenovanega Small Spacecraft Mission Service (SSMS). Mikrosateliti so razporejeni na zgornji palubi. Za nanosatelite, ki so običajno desetkrat manjši, pa so na spodnji palubi nameščeni standardizirani razpršilniki.

Slovenska satelita sta pomemben znanstveni prispevek

Slovenski satelit Trisat, ki bo okoli Zemlje predvidoma krožil šest let, je prvi nanosatelit na svetu s celovitimi tehnikami za zagotavljanje strpnosti do napak in njihovo blaženje, kot jih je pričakovati pri naprednih sistemih visokega cenovnega razreda.

Glavni znanstveni prispevek projekta je opazovanje Zemljinega površja v kratkovalovnem infrardečem spektru, nevidnem za človeško oko.

Na krovu satelita je namreč miniaturna hiperspektralna/multispektralna kamera, delujoča v kratkovalovnem infrardečem področju, ki bo vsakodnevno delala posnetke Zemljinega površja. Standardne kamere, tudi takšne v mobilnih telefonih, običajno zajemajo sliko le v treh spektralnih pasovih (rdeči, modri in zeleni), medtem ko bo kamera na Trisatu zajemala slike v do 477 različnih spektralnih pasovih.

S temi posnetki si med drugim obetajo napredek na področju spremljanja onesnaženosti površine morij z oljnimi madeži ali plastiko, ocenjevanja vlažnosti vegetacije, določevanja žarišč velikih požarov in zaznavanja vulkanskega prahu v višjih plasteh atmosfere za potrebe letalske industrije.

Nemo HD z maso 65 kilogramov, ki bo okoli Zemlje krožil približno pet let, pa je poseben v tem, da bo možno z njim Zemljo opazovati tudi interaktivno. To pomeni, da bodo lahko ob preletu zemeljske postaje v realnem času hkrati prejemali sliko s satelita in ga vodili z obračanjem okoli njegovih osi. Tako bodo senzorje usmerjali proti zanimivim območjem:

ko bodo našli zanimivo lokacijo, bodo lahko ustavili snemanje in naredili multispektralni posnetek, ki bo omogočal še bistveno več podatkov o pojavu, ki ga bodo opazovali.

Namen satelita je tehnološka demonstracija kombinacije interaktivnega opazovanja z obema kamerama. Glavni cilji pa so povezani s preizkusi satelitskih tehnologij, kot so visokozmogljivi oddajnik za mikrosatelite, algoritmi za interaktivno in avtonomno vodenje satelita ter procesne verige za avtomatsko obdelavo podatkov. V kombinaciji z obstoječimi podatki evropskega programa Copernicus bo možno podatke, pridobljene s satelitom Nemo HD, uporabiti za konkretne rešitve v kmetijstvu, gozdarstvu, urbanizmu, prometu in ekologiji v Sloveniji in drugih državah s podobnimi potrebami.

Sodelovanje z Evropsko vesoljsko agencijo

Slovenija je pridružena članica Evropske vesoljske agencije (ESA), kar nudi slovenskim podjetjem in razvojno-raziskovalnim institucijam možnost sodelovanja pri projektih ESE na področju vesoljskih tehnologij. Sodelujejo lahko podjetja in institucije, ki se ukvarjajo z inovativnimi materiali, tehnologijami, procesi ali informacijskimi rešitvami.

Priložnost za sodelovanje z ESO imajo tudi mala in srednja podjetja, kar potrjujejo uspešni projekti podjetij iz Slovenije, ki so to priložnost že izkoristila.

Na podlagi sporazuma o pridruženem članstvu Slovenije z Evropsko vesoljsko agencijo (ESA), ki omogoča tudi zaposlitev slovenskim državljanom v ESA, so letos za obdobje enega leta z delom v ESA začeli Nejc Smrkolj Koželj, Simon Maleja in Adam C. McDonnell – Slovenec irskega rodu. Strokovnjaki prihajajo iz podjetij oziroma institucij Cosylab, Balmar in Instituta Jožef Stefan – Nordijski center Planica.

Od zasedanja Sveta ESA, ki je v ministrski zasedbi potekalo novembra 2019, Slovenija sodeluje v dveh novih programih. Poleg obstoječega sodelovanja v programu razvoja splošnih tehnologij – GSTP, programu za opazovanje Zemlje – EO in znanstvenem programu Prodex se je zdaj pridružila tudi programu Future EO in programu za človeške in robotske raziskave – E3P. Zaradi vključitve v slednjega zdaj lahko sodelujejo tudi podjetja in institucije s področja prebojnih tehnologij.

Slovenija je na tem področju v samem vrhu razvoja.

Možnost pa so zato dobila tudi podjetja, ki se običajno ne ukvarjajo z vesoljem, a razvijajo inovativne tehnologije in produkte, kot so pogonski sistemi, senzorji, elektronika, 3Dtisk, robotika ipd.