Slovenski samostani

Najstarejši slovenski samostan je Cistercijanski samostan Stična.

Poleg njega spadajo med najlepše in najzanimivejše tudi Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki, Frančiškanski samostan Ljubljana – Marijino oznanjenje, Kartuzijanski samostan Žiče, Kartuzijanski samostan Jurklošter, Uršulinski samostan v Ljubljani, samostan dominikank Studenice, Frančiškanski samostan Maribor, Križniški samostan Ljubljana, Minoritski samostan svetega Petra in Pavla Ptuj, Kartuzijanski samostan Bistra, Trapistovski samostan Rajhenburg, Frančiškanski samostan Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Samostan dominikank v Radljah ob Dravi, Kapucinski samostan Celje, Kartuzijanski samostan Pleterje, Minoritski samostan Olimje, Benediktinski samostan Gornji Grad, Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici, Minoritski samostan svetega Frančiška Piran.

Aktivno sobivanje z okolico

Z izjemo samostanov, ki skorajda nimajo stika z zunanjim svetom, razen nujno potrebnih stvari za življenje, so slovenski samostani institucije, ki so še kako neposredno ali pa posredno vpete v življenje kraja, v katerem so. Zelo značilni so razvijanje kulturne dejavnosti, delo z mladimi, dobrodelnost pa tudi zdravilstvo.

Cistercijanski samostan Stična je najstarejši slovenski samostan, ustanovljen pa naj bi bil približno leta 1132. V stiškem samostanu je leta 1428 nastal znameniti Stiški rokopis, eden najstarejših pisnih spomenikov v slovenščini.

Patri se posvečajo delu in molitvi, znan je po zdravilstvu, izdanih je bilo kar nekaj knjig patra (izrednega poznavalca zdravilnih zelišč) Simona Ašiča, kako v naravi najti zdravila za fizične in psihične bolezni.

Značilno za ta samostan je tudi vsakoletno Srečanje mladih v Stični, kjer se vsako leto zbere na tisoče mladih Slovencev, ki se družijo, veselijo in hkrati poglabljajo svojo vero.

Kartuzijanski samostan Pleterje je zaradi strogih pravil načina življenja menihov zaprt za javnost. Obiskovalci kartuzije si lahko danes v nekdanji samostanski gotski cerkvi ogledajo projekcijo življenja kartuzijanov, saj vstop v kartuzijo ni dovoljen, na ogled pa je tudi muzej na prostem, v katerem so predstavljeni nekdanje značilne kmečke stavbe in objekti s Šentjernejskega polja.

V središču prestolnice na glavnem trgu je Frančiškanski samostan Ljubljana – Marijino oznanjenje. Velja za bolj priljubljenega med Ljubljančani, ker se menihi veliko posvečajo mladim pa tudi starejšim in invalidom, organizirajo številne kulturne prireditve, poskrbijo za župnijski zbor in podobno. Ta samostan je upodobljen na prenekateri razglednici. Ponaša se z baročnim oltarjem znamenitega kiparja Francesca Robbe.

V bližini Term Olimje je minoritski samostan Olimje. K samostanskemu objektu, ki je bil izvorno grad, so prizidali mogočno cerkev Marije vnebovzete. Ponaša se z enim najlepših baročnih (rokokojskih) oltarjev na Slovenskem. Pavlinci so uredili tudi lekarno, ki je ena najstarejših v Evropi.

Zanimiv je še en cistercijanski samostan – Samostan Kostanjevica na Krki. Zgrajen je bil leta 1234, delovati pa je prenehal leta 1745. Od leta 1974 deluje v samostanu Galerija Božidar Jakac in pomembno oživlja ta izjemni kulturni spomenik. Samostanske vrtove krasijo lesene skulpture, ki nastajajo v okviru mednarodnih kiparskih simpozijev Viva. Tu se sicer ne sprehajajo več menihi, vendar je samostan še kako živ s svojim umetniškim sporočilom.

Na podoben način še vedno živi Križniški samostan v Ljubljani, katerega objekt je prvotno gotska cerkev, ki je bila okoli leta 1714 obnovljena v baročnem slogu. Cerkev je oblikoval beneški arhitekt Domenica Rossi. V nekdanjem samostanu je viteška dvorana, saj je to samostan nemškega viteškega reda "križnikov". Samostan nosi tudi pečat slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, saj je bil v letih od 1952 do 1955 prenovljen po njegovih načrtih. Prostor je zelo fotogeničen in je zato tudi pogosto prizorišče večjih kulturnih prireditev – na primer poletnega Festivala Ljubljana.

Priložnost za turistični ogled

Cerkve in samostani v Sloveniji so prostor vere, zgodovine samostanskega življenja, umetnosti stavbarstva, arhitekture in slikarstva.

Slovenci se ponašamo z okoli 3000 sakralnimi objekti.

Zaradi svoje lepote in vsebine, ki jo nekateri samostani ponujajo tudi v sodobnem času, so odlična priložnost za družinski izlet, druženje in učenje. Lahko pa se v njih preprosto naužijemo tišine.