Datum: 4. marec 2026
Čas branja: 5 min
Slovenija si prizadeva za izboljšanje bralne pismenosti in krepitev bralne kulture. Z razglasitvijo nacionalnega dneva branja, ki ga letos zaznamujemo prvič, država spodbuja posameznike vseh generacij, da znova odkrijejo veselje do knjige in prepoznajo številne koristi rednega branja.
Nacionalni dan branja
Vlada Republike Slovenije je 5. marec razglasila za nacionalni dan branja. Ta pobuda branje prepoznava kot eno najpomembnejših vrednot naše družbe in temeljno človekovo pravico.
Prvi nacionalni dan branja bo potekal pod sloganom Branje je veselje. Ob tem smo vsi vabljeni, da najmanj eno uro na dan preživimo s knjigo v roki.
Branje dokazano izboljšuje spomin in zbranost, zmanjšuje stres ter pozitivno vpliva na duševno zdravje. Z branjem tako poskrbimo za številne vidike svojega dobrega počutja in kakovostnega življenja.
Manca Košir, velika ambasadorka branja
Slovenski dan branja ni izbran naključno. Peti marec je namreč rojstni dan dr. Mance Košir (1948–2024), intelektualke, publicistke, literarne ustvarjalke, profesorice novinarstva in ambasadorke branja, ki je s svojim življenjem in delom utelešala pomen branja v sodobni družbi.
Bila je strastna, javno prepoznavna bralka, voditeljica bralnih krožkov in povezovalka ljudi okrog knjig.
V svojih delih je razmišljala o smislu življenja, modrosti staranja ter pomenu in moči branja.
Izbira njenega rojstnega dneva za nacionalni dan branja je simbolna zaveza vrednotam, ki jih je zagovarjala: branje kot notranja potreba, dejanje svobode in temelj dialoga. Kot je zapisala:
»Že od nekdaj trdim: literatura spreminja svet. Saj verjamem, da smo vsi povezani in prepleteni, da smo vsi eno, in če besede zatrepetajo v meni, bo ta trepet čutila tudi okolica, razširil se bo kot tih ogenj, ki ga prepoznamo šele, ko požge posušeno travo. Po takem ognju je zemlja rodovitna in pripravljena na rast.«
-
Manco je za branje navdušil oče, strasten bralec in naročnik številnih knjižnih zbirk. Že kot najstnica je prebirala zahtevnejše knjige, med drugim romane Dostojevskega. Pozneje je v branju našla svoj prostor in notranje zavetje. Foto: Matjaž Rušt
Bralne navade Slovencev
Naša država se po deležu bralcev uvršča okoli evropskega povprečja oziroma med vodilne v južni in vzhodni Evropi. Po izsledkih raziskave Knjiga in bralci iz leta 2024 je v zadnjem letu najmanj eno knjigo v slovenščini, nepovezano z delom ali študijem, prebralo 58 odstotkov prebivalcev Slovenije. Ugotovitve še kažejo, da se povečuje delež branja v angleškem jeziku, predvsem med mladimi.
Nekaj podatkov:
- Redni bralec na leto v povprečju prebere osem knjig, na prebivalca to pomeni približno pet knjig.
- Knjižnice so priljubljene – skoraj petina prebivalcev je včlanjenih v splošne knjižnice.
- Člani si v povprečju izposodijo 50 knjig na leto.
- Prebivalec letno kupi v povprečju 2,4 knjige.
- Domača knjižnica v povprečju obsega 92 knjig.
Med žanri prevladuje leposlovje za odrasle, sledijo priročniki, stvarna in strokovna literatura.
Na priloženih fotografijah si lahko ogledate, katere knjige so bile med slovenskimi bralci priljubljene v prejšnjem letu.
-
Avtobiografski roman Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset je pripoved o odraščanju ter spoprijemanju z izgubo in boleznijo v času nekdanje Jugoslavije. Knjižna uspešnica je že dobila tudi filmsko priredbo.
-
Roman Sveža voda za rože francoske pisateljice Valérie Perrin je bil med odraslimi največkrat izposojena knjiga leta 2025 v slovenskih knjižnicah. Govori o čuvajki pokopališča in tihem iskanju smisla življenja.
-
Gringo Loco prinaša resnično zgodbo Slovenca Simona Dome, ki je bil zaradi tihotapljenja kokaina v Venezueli obsojen na petnajst let zapora. Knjiga govori o tem, da večino napačnih odločitev sprejmemo iz pravih razlogov.
-
Tako zelo vas imam rada je (avto)biografija humanitarke Anite Ogulin, ki je spremenila življenje tisočerim Slovenkam in Slovencem. Knjiga nas spomni, kaj pomeni biti človek.
-
Delo z naslovom 33: To ni še ena knjiga o Caminu je skupek izpovedi s potovanja Tomaža Miheliča. Avtor ne verjame splošnemu prepričanju, da se na tej slavni romarski poti najdeš, nasprotno, prepričan je, da se tam lahko kvečjemu izgubiš.
-
Bralci so posegali tudi po napetem psihološkem trilerju Hišna pomočnica mednarodno priznane ameriške pisateljice in zdravnice Freide McFadden.
-
Oj, Triglav, moj dom je kriminalni roman Tadeja Goloba. Knjiga je del serije o Tarasu Birsi, izkušenem inšpektorju na ljubljanski policijski upravi in nekdanjem alpinistu.
-
Delo Znanost mirnega življenja zdravnika mlajše generacije Davida Zupančiča je pripoved o iskanju miru v hektičnem vsakdanjiku, ki temelji na avtorjevih lastnih izkušnjah in znanstvenih raziskavah.
Kako brati več?
»Nimam časa« je pogosto le priročen izgovor, ki razkriva, katerim področjem v življenju dajemo prednost. K sreči lahko te z zavestnim oblikovanjem novih navad postopno tudi spreminjamo.
Že od deset do petnajst minut branja na dan lahko pomeni več deset prebranih knjig na leto.
Z Bralnim društvom Slovenije, enim od ponudnikov dejavnosti ob nacionalnem dnevu branja, smo pripravili nekaj nasvetov:
- Branje vključite v svoj vsakdan, na primer v čas pred spanjem ali ob jutranji kavi.
- Knjigo imejte vedno ob sebi in jo odprite ob vsaki priložnosti. Tako boste lahko dobro izkoristili čas med čakanjem ali vožnjo.
- Izberite knjigo, katere tema vas resnično zanima. Motivacija je ključna.
- Tiskano knjigo lahko občasno nadomestite ali dopolnite z uporabo zvočne ali e-knjige, saj je to priročnejše med vožnjo, hojo ali na potovanju.
- Dobri zgledi vlečejo, obkrožite se z ljudmi, ki radi berejo. Poiščite si bralnega prijatelja za spodbudo pri branju, izmenjavi mnenj in knjižnih priporočil.
- V lokalni knjižnici se lahko včlanite v bralno skupino. Skupno branje krepi občutek pripadnosti, pripomore h krepitvi dialoga in izboljšuje posameznikove bralne zmožnosti.
