Skoči do osrednje vsebine

Lajnarji spet v središču mesta

V staro mestno jedro Ljubljane so tudi letos prišli lajnarji, ki so v času veselega decembra postali nepogrešljivi. Mimoidoče so razveseljevali z dobro znanimi popevkami in jih vabili naj se ustavijo in jim prisluhnejo.

Skupinica lajnarjev, oblečenih v dolge črne plašče, z belimi rokavicami in okroglimi polcilindri, bo te dni vsak dan ob 16. uri prijela za ročaje neobičajnih glasbil. Čeprav je lajna najbolj znana po tem, da so jo v 19. stoletju najpogosteje uporabljali berači, ki so potovali od vasi do vasi, igranje nanjo ni tako samodejno kot se zdi.

1 / 2

Z Žogico Marogico lajna doseže otroke

Predsednik Evropske zveze lajnarjev Rastislav Rastko Tepina, ki je v družbi še dveh lajnarjev, pove, da je njihov glasbeni repertoar pester in sestavljen v želji, da bi se za vsakogar našlo nekaj. Pred približno tridesetimi leti se je začela pisati njegova skupna pot z lajno, doma jih ima zdaj že šest. »Takrat ni bilo nobenega lajnarja v vzhodnem bloku, ker je bilo v času socializma lajnanje izenačeno z beračenjem in zato prepovedano. Običaj sem zato znova obudil.« Pa mlajši rodovi danes to glasbilo in lajnarje, ki jih je etnolog Janez Bogataj opisal kot »igralce zgodovine«, sploh poznajo? »Seveda, saj se skoraj vsak v otroštvu vsaj enkrat sreča z Žogico Marogico,« na priljubljeno lutkovno predstavo in njen napev »imela sva boben in lajno in žoga je z nama bila, imava še boben in lajno, a žogica nama je ušla« spomni Tepina.

Dolga leta je pridobival veščine na odrskih deskah, kar mu je zelo pomagalo pri lajnanju. »Lajna je instrument, ki človeka ne samo očara, ampak tudi začara,« pravi. Pred leti je s pomočjo evropskih sredstev pod okriljem društva Kranjski komedijanti izpeljal tudi enoletno šolo lajnanja. Te se je udeležilo več kot deset učencev in polovica od njih še danes vrti lajno na raznih dogodkih v Sloveniji in tudi tujini.

Zvezi so pristopili Slovenci, Francozi, Madžari, Slovaki, Italijani in Nemci. Zveza ima sedež v Sloveniji, v Kranju, za prvega predsednika pa je bil izbran prav Rastko. Vloga zveze je, da širi dobro voljo v nove kraje, da članom pomagajo z novimi spoznanji in da skupaj pripravijo zanimive evropske projekte. Do zdaj so tako že na Hrvaškem vzpostavili zvezo s festivalom Špancirfest v Varaždinu.

 

Avtor: Vesna Žarkovič

Datum: 14. december 2023

Čas branja: 1 min