Skoči do osrednje vsebine

Evropska prestolnica kulture na Goriškem simbolno zaokrožila leto

Avtor: Petra Prešeren Golob

Datum: 18. december 2025

Čas branja: 2 min

Projekt, v okviru katerega sta Nova Gorica in Gorica nosili naslov evropska prestolnica kulture (EPK), je prinesel izjemno pestro ustvarjalno dogajanje. V programu je na več kot 1600 dogodkih sodelovalo približno 19 tisoč ljudi, našteli so milijon obiskovalcev. To je bila prva čezmejna prestolnica kulture v štiridesetletni zgodovini pobude in leto, ki bo na Goriškem pustilo trajni pečat.

Konec projekta pravzaprav prinaša nov začetek sodelovanja na temeljih, ki jih je postavila evropska prestolnica kulture. Preseganje meja, prijateljstvo, medsebojno spoštovanje in razumevanje ter strpnost v svetu, v katerem so te vrednote čedalje krhkejše.

Programski vrhunci GO! 2025

Leto so zaznamovali izjemni programski vrhunci, ki so obe Gorici povezali v enotni čezmejni kulturni prostor. Od EPICentra z razstavo Mesto na meji in nastopom filozofa Slavoja Žižka do projekta sodobnega plesa Brezmejno telo, uprizorjenega ob pomniku miru na Cerju, virtuoznih klavirskih recitalov Aleksandra Gadžijeva na Trgu Evrope in v baziliki na Sveti gori ter monumentalne gledališke Dodekalogije Tomija Janežiča. Veliko zanimanja so vzbudile tudi razstave del umetnika Zorana Mušiča, dokumentarni film Anje Medved Ne pozabi me, literarna srečanja z velikimi imeni evropske književnosti ter mednarodni festival sodobnih, intermedijskih in performativnih umetniških praks s poudarkom na svetlobni umetnosti R.o.R.
Ustavimo mesto! je bil eden glavnih množičnih dogodkov EPK, ki je povezal kulturno, športno, glasbeno, kulinarično in urbano doživetje.

1 / 4

»Količina ustvarjenega je neposreden dokaz izjemnega zanimanja občinstva in razprodanih prireditev. Številni ustvarjalci so zaradi velikega odziva pripravili precej več, kot je bilo sprva predvideno,« poudarja direktorica zavoda mag. Mija Lorbek.

Nova Gorica in Gorica na kulturnem zemljevidu

Pečata pa kulturnemu letu niso pustili le izjemni dogodki, temveč tudi pomembne investicije ministrstva za kulturo.

Med najpomembnejšimi je center EPIC, ki se je uveljavil kot novo središče kulture, interpretacije zgodovine in čezmejnega dialoga ter prizorišče sklepnih dogodkov EPK.

Velika pridobitev je tudi novi amfiteater ob Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica, ki regiji prinaša novo poletno prizorišče za gledališke in druge produkcije. V načrtu je še obnova vile Rafut, izjemnega spomenika v neoislamskem slogu, ki bo postala interpretacijsko središče za območja Natura 2000 Goriška brda, Vipavska dolina in Trnovski gozd. Med ključne projekte spadajo še obnova gradu na Kozlovem robu v Tolminu z novim interpretacijskim centrom, odprtje prenovljene Pilonove galerije v Ajdovščini in številni drugi.

1 / 3

Turistični obisk presegel pričakovanja

Verjetno največji učinek EPK pa se kaže v povečanem turističnem obisku regije. V Novi Gorici so v povprečju našteli za petino več prenočitev kot v istem obdobju leto prej, v sosednji Gorici je rast še večja, skoraj 27-odstotna, kar občutno presega nacionalno povprečje obeh držav. Rekorden je bil julij, ko je bilo v mestni občini Nova Gorica ustvarjenih za 42,4 odstotka več prenočitev kot v istem mesecu lani.

Spodbudno je tudi izjemno visoko zadovoljstvo med turisti. Po raziskavi Univerze v Vidmu je stopnja zadovoljstva v Gorici dosegla kar 90 odstotkov.

Slavnostna predaja naslova

Predaja naslova evropska prestolnica kulture je prvič potekala hkrati v dveh mestih in dveh državah. Vrhunec sklepne slovesnosti, na kateri so naslov evropska prestolnica kulture simbolno predali mestoma Trenčín na Slovaškem in Oulu na Finskem, je bil na trgu Evrope.

1 / 3

Dogodku je poseben čar dala parada luči in glasbe s pihalnimi orkestri, mažoretkami, plesalci in učenci osnovnih šol. Slovenska in italijanska povorka sta pot začeli vsaka na svoji strani meje ter se srečali na osrednjem prizorišču na meji na Trgu Evrope.

Že opoldne so župani partnerskih mest Nove Gorice, Gorice in Chemnitza podpisali memorandum o nadaljnjem sodelovanju tudi po koncu leta evropske prestolnice kulture.

Ta častni naslov vse od leta 1985 na pobudo tedanje grške ministrice za kulturo Meline Mercouri in francoskega ministra za kulturo Jacka Langa vsako leto nosita dve evropski mesti v želji po spoštovanju raznolikosti evropskih kultur in krepitvi mednarodnega sodelovanja.