Odkrijte, kako je rimska Emona vplivala na izgled Ljubljane

Emona, rimsko mesto, ki je nekoč stalo  na območju Ljubljane, nas še danes navdihuje. Čeprav je obstajala dolgo pred srednjim vekom, je bila Emona v marsičem naprednejša.  Zaradi neverjetnih odkritij artefaktov in ostankov stavb lahko sedaj spoznavamo Emono, njen način življenja, vrednote in družbene  odnose.

Mesto je cvetelo od 1. stoletja do začetka 6. stoletja. Sprva so Rimljani prišli kot trgovci, kasneje pa kot sovražniki in osvajalci.

Rimsko mesto je merilo približno 523 x 435 metrov. Sprehod ob mestnem obzidju je krajši od dveh kilometrov. Arheologi so odkrili dele Emone, vendar številne zgodbe o njenem prebivalstvu in vsakdanjem življenju še vedno ostajajo skrivnost. Zagotovo pa je Emona imela skoraj vse, kar bi našli v večjih rimskih mestih.

Mesto med božanskimi koordinatami

Po eni od  legend  so Rimljani po letu ptic oblikovali Emono znotraj božanskih koordinat. Gradnja tega lepega rimskega mesta je trajala približno tri leta, predvsem so ga gradili rimski vojaki.

Mesto so naselili kolonisti večinoma iz severne Italije. Del je bil razdeljen na kmetijska posestva in naselja, mesto pa so naselili seveda tudi sužnji.

Ulice so bile razporejene v mrežo prečnih cest. Vse hiše v mestu niso bile enake. Večina je bila enonadstropnih stavb z notranjimi dvorišči in obdana z zunanjim zidom. Mestna obzidja so bila trdna in visoka, kar je zagotavljalo zaščito pred sovražniki. Emona je imela obzidja, ki so se raztezala od Cankarjevega doma do Kongresnega trga vzdolž Vegove ulice in Emonske ulice do Mirja ter se ponovno povezala z začetno točko.

Živahno mestno življenje

Najživahnejši del rimske Emone je bil njen osrednji trg – forum. Ta je imel tempelj, baziliko (služila je kot sodna in upravna stavba, in od 4. stoletja dalje,kot cerkev). Tukaj so  bile trgovine, kjer so  meščani kupovali in prodajali blago.

Forum je bil tudi kraj za poslušanje novic, sodniške razprave, poslovna dogovarjanja in različna praznovanja. Verjetno je služil tudi kot prizorišče za gledališke predstave, v katerih so nastopali le moški.

Rimljani v mestu so se prav tako družili na zasebnih zabavah, ki so bile dokaz statusa gostitelja. Na nekaterih  je bilo hrane toliko, da so gostje jo metali na tla. Prekomerno uživanje hrane,celo požrešnost,in razkošje sta bila ključna za ugled pomembnega in bogatega Rimljana. Simboli bogastva so vključevali oblačila, zaponke za oblačila, posode in seveda življenjske navade.

Duhovnost in religija v Emoni

V času rimskega politeizma so v Emoni kot tudi drugod po imperiju častili božansko trojico z rimskega griča Kapitola; Jupitra, Junono in Minervo, poleg njih pa še vrsto drugih bogov, vključno z bogom Laburusom in boginjo Ekorno.

V 4. stoletju je krščanstvo postalo zakonita in dovoljena vera v Rimu. Emona je prav tako doživela to preobrazbo, kar dokazuje tudi zelo dobro ohranjen prostor za krščevanje (podoben malemu bazenu), kjer so Rimljani prejeli krst v odrasli dobi.

Pomembna vloga Emone

Emona je imela od 2. do 4. stoletja pomembno vlogo v obrambi Rima. V 2. stoletju je trpela zaradi markomanskih vojn in kuge, leta 238 pa so jo meščani sami požgali in zapustili, da se ne bi v njej naselila vojska uzurpatorja Maksimina Tračana. Leta 408 se je v Emoni ustavil vizigotski vladar Alarik, ki je imel kot bizantinski magister militum nalogo, da za Bizantinsko cesarstvo ponovno osvoji vsa ozemlja Rimljanov. Emonci so se takrat verjetno rešili s podkupnino.

Leta 452 so Emono opustošili in delno porušili Huni. Mesto je obubožalo, vendar živelo dalje. Ob koncu 5. in začetku 6. stoletja je bila Emona pod oblastjo Vizigotov, ki so za seboj pustili bolj malo sledov. V nemirnih časih pozne antike in preseljevanja ljudstev v 6. stoletju so se ljudje začeli zatekati v odročne in težko dostopne kraje (Sveti Lovrenc na Polhograjski gori, Molnik, Moreček, Golo) in se seliti v obmorska mesta, predvsem Koper, Piran in Novigrad, dokler ni Emone zapustil še zadnji meščan.

Preoblikovanje rimskega obzidja po zamisli Jožeta Plečnika

Rimski zidovi Emone so dobili novo podobo po zaslugi arhitekta Jožeta Plečnika. Oblikoval je nove vhode, dodal piramide, postavil stebre in zgradil obokani lapidarij, v katerem sta razstavljeni najdbi iz bližnjih emonskih hiš. Plečnik je okoli zidov ustvaril park, ki vključuje arhitekturne elemente iz antičnosti. Na strani, kjer se nahaja Mirje, je posadil vrsto topolov. Čeprav ta oblika ni povsem ohranjena, je Plečnikova dopolnitev  prvič postavila antično dediščino Emone v ospredje javnega zanimanja v Ljubljani. Njegovo delo je vključevalo nove interpretacije in elemente rimske arhitekture ter oblikovalo  arheološki park z izvirnimi in sodobnimi kosi.

Dobrodošli na pot po 2.000 let stari dediščini Ljubljane

Muzeji in galerije Ljubljana predstavljajo bogato premično dediščino in se posvečajo predstavitvi sodobne domače in mednarodne vizualne umetnosti.  Spoznajte zgodovino Emone! Ne glede na to, ali ste ljubitelj zgodovine ali priložnostni obiskovalec, zakladi Emone ponujajo čudovito potovanje v preteklost.

Odkrijte, kako je to starodavno mesto Emona oblikovalo sodobno podobo Ljubljane in doživite kulturno dediščino rimske civilizacije.

Raziskujte skrivnosti starodavnega mesta po krožni poti po Rimski Ljubljani!

Več: https://mgml.si/sl/mestni-muzej/razstave/263/arheopark-emona/