Bralna značka – 65 let dobrih zgodb

Bralna značka združuje mlade bralce, strokovne sodelavce in mentorje. Ti pripravljajo priporočilne sezname za branje, otroci pa si lahko čtivo izberejo tudi sami. Poleg leposlovja šteje tudi strip ali poučna knjiga. V okviru bralne značke otroci preberejo od štiri do šest knjig na leto. Danes v okviru bralne značke v svojem prostem času bere kar 70 odstotkov osnovnošolcev.

S svojimi programi gibanje nagovarja tudi predšolske otroke, srednješolce in odrasle ter tako povezuje vsako leto kar 140.000 bralcev.

Zakaj (bralna) značka?

Zamisel o obšolskem branju profesorja slovenščine Stanka Kotnika je ob podpori ravnatelja osnovne šole in pisatelja Leopolda Suhodolčana zaživela v šolskem letu 1960/61. Ker je to čas, v katerem so otroci radi zbirali vse vrste značk, sta si za nagrado zamislila – značko.

Značke so bile kot prve podeljene na Koroškem, podeljeval jih je pisatelj France Bevk. Pobuda pa je bila sprva poimenovana Prežihova značka, po slovenskem pisatelju Prežihovem Vorancu, ki je bil na znački tudi upodobljen. Sledile so še druge značke, gibanje pa se je v 60. in 70. letih razširilo na vso Slovenijo.

Srečanja s pisatelji in ilustratorji

Od začetka gibanja so torej pisatelji močno vpeti v bralno značko in tudi danes ni nič drugače. Ustvarjalci knjig se z mladimi bralci srečujejo po vsej Sloveniji, v zamejstvu in po svetu. Ime z ovitka knjige tako dobi živo podobo, kar ima za otroke poseben čar in jih motivira pri nadaljnjem branju. Gaja Kos nam je zaupala:

 »Knjižničarji večkrat poročajo, kako so v knjižnici po nastopu določenega avtorja nemudoma pošle vse njegove knjige.«

Slavko Pregl, pisatelj in nekdanji predsednik društva, se spominja svojega obiska na osnovni šoli v Dravogradu, kjer se je z mladimi bralci srečal v telovadnici. »Ravnatelj je bil učitelj telovadbe. Ker sem dolg, sva na koncu metala trojke. Pri 2 : 2 je ravnatelj zgrešil. Jaz sem se divje koncentriral in tudi zgrešil. Rešil sem čast ravnatelja in za vekomaj odprl vrata bralne značke v šolo.«

Bralna značka – 65 let dobrih zgodb

Gaja Kos, predsednica društva, ugotavlja, da je bralna značka zaradi obsežnosti programa in številnih generacij mladih bralcev, ki so hodili po tej poti, pravzaprav zgodovina dobrih zgodb, v zadnjih letih pa je poudarek tudi na medgeneracijskem povezovanju.

»Imamo privilegij, da so za bralno značko brali že dedki in babice današnjih mladih bralcev. Nekateri odrasli še danes s ponosom kažejo značke, ki so jih dobili za prebrane knjige, še pomembnejše pa je, da ti odrasli k branju spodbujajo svoje otroke, vnuke. Marsikdo od njih se z veseljem vključuje v naše medgeneracijske programe ali bere za bralno značko v domovih starejših.«

Bralna značka zunaj meja Slovenije

Poseben pomen ima bralna značka tudi med Slovenci v tujini. Izvaja se predvsem v okviru dopolnilnega pouka slovenščine v evropskih državah in evropskih šolah, njihovi programi in podpora pa so dragoceni tudi v zamejskem prostoru.

Podobnega bralnega programa s tako dolgo tradicijo v tujini sicer ne poznajo. Sodelavci bralne značke poročajo, da je predstavitev programa v tujini vedno deležna navdušenja. »Kadar koli in kjer koli v tujini predstavljam bralno značko, se vsi čudijo njeni dolgoživosti in trdoživosti, strokovnosti in srčnosti, razvejanosti po vertikali in horizontali,« je povedala Tilka Jamnik, nekdanja predsednica društva.

Bralna značka tako tudi danes ostaja ena najpomembnejših pobud za spodbujanje branja, zlasti med otroki. Gibanje povezuje generacije in ohranja živ odnos do knjige in slovenske besede.