39. Slovenski knjižni sejem - Besedo besedi

Knjiga v samem središču kulturnega zavedanja Slovencev

Sejem je po pričakovanjih potekal pod močnim vtisom nedavnega uspešnega nastopa Slovenije kot častne gostje na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Na gostovanje Slovenije v Frankfurtu je spomnila tudi predsednica države Nataša Pirc Musar, z besedami, da sta se slovenska literatura in kultura pokazali v vsej svoji širini. Ob tem se je zahvalila vsem zaslužnim za uspešno predstavitev.

Po njenih besedah Slovenski knjižni sejem po pomenu za slovenski knjižni trg ne zaostaja prav veliko za večjim frankfurtskim sejmom, saj se je razvil v eno najpomembnejših knjižnih prireditev, ne le zaradi številnih novih knjižnih naslovov, ki jih založniki vsako jesen ponudijo obiskovalcem, ampak tudi zaradi spremljevalnih razprav in literarnih prireditev. Temu pritrjuje tudi več kot 45.000 lanskih obiskovalcev.

Utrjevanje identitete z jezikom

Slovenija svojo identiteto utemeljuje na jeziku, ta pa je tesno povezan s Primožem Trubarjem in njegovo prvo tiskano knjigo v slovenščini, ki je izšla leta 1550. Slovenski veliki literati, kot so Boris Pahor, Vitomil Zupan, Drago Jančar, Maja Haderlap, Dušan Šarotar in drugi govorijo o časih in solidarnosti, ljubezni, uporu in trpljenju ljudi nekega časa.

V dobi digitalizacije so v okviru sejma številni pozvali k vrnitvi h klasični, tiskani knjigi, na kar so v Frankfurtu izpostavili z Ljubljanskim manifestom o branju na višji ravni. Slovenski knjižni sejem se trudi prav za to - v digitalni dobi približati tiskano knjigo bralkam in bralcem.

Mesto v gosteh je bil Šoštanj, saj so sejem posvetili tudi 100-letnici rojstva pesnika Karla Destovnika - Kajuha, predstavljene pa so bile tudi različne publikacije o pesniku. Na letošnjem, 39. Slovenskem knjižnem sejmu, ki ga je pripravila Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije, je bila država gostja Srbija, ki ji bo med drugim posvečena razstava 50 50, namenjena srbskim prevodom v slovenščino in slovenskim v srbski jezik.

V času sejma so podelili več nagrad

Letošnjo Schwentnerjevo nagrado za pomemben prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva je Zbornica založnikov in knjigotržcev podelila profesorju z bibliotekarskega oddelka ljubljanske Filozofske fakultete Mihi Kovaču, tudi zaradi njegovega prispevka pri predstavitvi Slovenije v Frankfurtu. Kot so utemeljili nagrado, Kovač dokazuje, da je slovensko založništvo in knjigotrštvo temelj za svobodno, demokratično in razmišljujočo prihodnost.

V času sejma so podelili še več drugih nagrad. V sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev so podelili nagrado za literarni prvenec leta. Nagrado za najboljši literarni prvenec letošnjega 39. Slovenskega knjižnega sejma je prejela Pia Prezelj za roman Težka voda, ki je izšel pri založbi Goga. Žirija jo je izbrala med tremi nominiranimi deli. Razglasili so tudi nagrado za najlepše oblikovano knjigo ter z Združenjem Manager nagrado za najboljšo poslovno knjigo.

Založba VigeVageKnjige je na Slovenskem knjižnem sejmu (SKS) predstavila z zlato hruško nagrajeni strip za otroke Tik je šel v gozd po drva, ki ga podpisujeta Ram Cunta in Miha Ha. V pogovoru z Evo Ule sta spregovorila o ustvarjanju knjige, ki po oceni komisije za nagrade predstavlja pomemben prispevek v razvoju slovenske stripovske umetnosti. Knjiga Simona Changa Pastirji in klavnica (Shepherds and the Slaughterhouse) je prejela dve sejemski nagradi, in sicer nagrado za najlepše oblikovano knjigo za odrasle in nagrado za najlepše oblikovano knjigo 2023. Knjigo sta oblikovala že večkrat nagrajena Anja Delbello in Aljaž Vesel iz Studia AA.

Založniška akademija je ponudila vpogled v prodajo avtorskih pravic in vstop na mednarodne trge ter sodelovanje s tujimi založbami. Na ogled je med drugim tudi izbor ilustracij 14. slovenskega bienala ilustracije.