30 let od sprejetja zakona o slovenski himni

Slovenska državna himna je postala sedma kitica pesmi Zdravljica Franceta Prešerna na melodijo istoimenske zborovske skladbe Stanka Premrla. Pot do končne izbire ni bila kratka. Po besedah zgodovinarja Boža Repeta je Zdravljica ena redkih nebojevitih himn.

Slovenci smo doslej živeli v štirih velikih nadnacionalnih tvorbah: Svetem rimskem cesarstvu nemškega naroda (ali krajše Nemškem cesarstvu), Avstro-Ogrski, Jugoslaviji in zdaj v Evropski uniji. V vsakem od teh obdobij smo imeli drugačno himno. Lastno uradno himno, torej Zdravljico, smo dobili šele leta 1990.

Prešernova Zdravljica, ki je pravzaprav napitnica, sodi med redke »nebojevite« himne, na katere so vplivale ideje francoske revolucije in osvoboditve ter ki združujejo narodno idejo z mednarodnostjo.

Slovenska himna torej zavrača vojne in prepire ter poudarja povezanost in prijateljstvo med narodi.

Čeprav je pesem nastala davnega leta 1844, je vedno znova aktualna, zlasti v današnjem kriznem času, ko je znova na preizkušnji humanizem, domači in mednarodni.

Zdravljica v družbi evropskih himn izstopa v pozitivnem smislu. 

Njeno sporočilo presega nacionalizem: prav v predzadnji kitici (Žive naj vsi narodi) pesem doseže vrh v opevanju vrednot miru, strpnosti in sodelovanja med narodi.

Slovenska pesem Zdravljica je prejela znak evropske dediščine

Pesem Zdravljica, ki jo je v štiridesetih letih 19. stoletja napisal slovenski pesnik France Prešeren v počastitev miru, svobode in bratstva, je bila nagrajena z znakom evropske dediščine. Evropska komisija je odlikovanje v torek podelila desetim spomenikom kulturne dediščine, ki pričajo o evropskih idealih, vrednotah, zgodovini in povezovanju.

Sedma kitica Zdravljice, ki jo je leta 1905 uglasbil Stanko Premrl, je bila za slovensko državno himno izbrana v marcu leta 1990.

Po besedah predstavnikov Evropske komisije je žirija na natečaju za znak evropske dediščine zmagovalce izbrala izmed predlogov, ki so jih poslale države članice EU. Doslej je ta naziv prejelo 48 krajev: partizanska bolnica Franja iz druge svetovne vojne in cerkev Sv. Duha na Javorci.

Vir: STA