Enotno mnenje je, da je Slovenija na Frankfurtskem knjižnem sejmu (FKS) več kot navdušila obiskovalce sejma. Slovenija je kot letošnja častna gostja FKS v času sejma v svojem paviljonu pripravila okoli 80 dogodkov, skupno pa jih je pripravila kar 250 dogodkov. Številni slovensko obarvani dogodki so potekali tudi v samem mestu Frankfurt. Poudarki slovenskega programa pod geslom Satovje besed – so bili poezija, filozofija in poglobljeno branje v digitalni, instantnim rešitvam naklonjeni dobi.
Slovenija - enakopravna velikim narodom
Po mnenju države gostiteljice takšne radovednosti, navdušenja, skoraj evforije, kot jo je vzbudila Slovenija, še ni vzbudila nobena gostujoča država. Običajno je tudi, da je paviljon gostujoče države precej prazen, kar pa se ni zgodilo v primeru Slovenije. Slovenija je s svojim paviljonom in programom, kjer je bil v ospredju Ljubljanski manifest o poglobljenem branju, dokazala, da je enakovredna svetovnim znanstvenikom in strokovnjakom, "da ni nič manjša". Bralni manifest je luč sveta ugledal v pravem trenutku, ko se je svet začel zavedati, kaj povzročajo digitalni zasloni in umetna inteligenca.
Zelo dobro je bila pri Nemcih sprejeta dvojezična antologija slovenske poezije Mein Nachbar auf der Wolke. Slowenische Lyrik des 20. und 21. Jahrhunderts (Moj sosed na oblaku. Slovenska lirika 20. in 21. stoletja). Delo se je razvilo v eno osrednjih knjig gostovanja Slovenije na letošnjem FKS. Antologija je ob tem sprožila zanimanje za posamezne avtorice in avtorje. Za knjigo že obstaja zanimanje za prevode v druge jezike, tudi v italijanščino.
-
Cilj gostovanja je izboljšanje trgovanja z avtorskimi pravicami, povečanje prepoznavnosti slovenske kulture v tujini (vizualna umetnost, film idr.) in prepoznavnosti Republike Slovenije kot turistične destinacije, povezovanje podjetij s področja tiskarstva ter izboljšanje trgovanja slovenskih oblikovalskih izdelkov in povečanje števila prevodov slovenske literature. Foto: sloveniafrankfurt2023.com
-
Cilj predstavitve je tudi povečanje števila izdanih del slovenskih avtorjev pri uglednih založbah z nemškega govornega območja. Foto: Foto: sloveniafrankfurt2023.com
-
Slovenski avtorji so nastopili tudi v številnih frankfurtskih knjigarnah, knjižnicah in šolah. Foto: sloveniafrankfurt2023.com
-
Paviljon s kombinacijo satovja in panjev ustvarja pretočen in jasno berljiv prostor na šestkotni mreži ter ustvarja fluidno knjižno pokrajino kot »odsev naše dežele«. Foto: sloveniafrankfurt2023.com
Boos: Navdušil me je nastop Slovenije kot častne gostje Frankfurtskega knjižnega sejma
Direktor sejma Juergen Boos: »Navdušil me je celovit in raznolik nastop, moji najljubši dogodki so bili, med drugim, pogovori s slovenskimi avtorji in avtoricami, kot so Ana Marwan, Drago Jančar in Aleš Šteger. Slovenski paviljon s svojo trajnostno arhitekturo na sejemsko prizorišče ni prinesel le literature, temveč tudi slovensko krajino. Prireditve in srečanja s slovenskimi avtorji so privabili številne obiskovalce. Pohvala fantastični ekipi Javne agencije za knjigo, ki je delo opravljala z neverjetno energijo, ustvarjalnostjo in strokovnostjo."
Tudi on je kot enega od vrhuncev kulturnega programa izpostavil simfonični in multimedijski spektakel Alamut skupine Laibach. Odmeven je bil po njegovih besedah tudi strokovni program, predvsem dogodki o pomenu poglobljenega branja in manjših knjižnih trgov. Dodal je še, da se je okrogle mize o kritiki ideologije na frankfurtski univerzi Goethe, kjer so teoretiki frankfurtske šole kritične teorije in ljubljanske šole za psihoanalizo izmenjevali ideje, udeležilo več kot 600 ljudi, pretežno mladih.
"Če to ni dobro sporočilo: Mladi se zgrinjajo na dogodek, kjer poteka teoretična razprava, kako naj se znajdemo v svetu, ki se je znašel v razsulu. Veseli me tako opazna želja po diskurzu in svobodnem razmišljanju. To je primer najboljšega knjižnega sejma."
-
Direktor frankfurtskega knjižnega sejma Juergen Boos je v pogovoru Nogomet, politika knjige gostil predsednika Uefe Aleksandra Čeferina. Foto: sloveniafrankfurt2023.com
-
Eden od programskih stebrov slovenskega gostovanja v Frankfurtu je bil Ljubljanski manifest o pomenu branja na višji ravni. Foto: Foto: sloveniafrankfurt2023.com
-
Slovenija je tretja slovanska država gostja na frankfurtskem sejmu in hkrati mala knjižna kultura, ki je v zadnjih dveh desetletjih proizvedla nekaj mednarodno vplivnih avtorjev. Foto: sloveniafrankfurt2023.com
Ljubljanski manifest
Ljubljanski manifest je bil prav en od treh stebrov slovenskega programa Slovenije kot častne gostje na letošnjem Frankfurtskem knjižnem sejmu. Kot prva ga je podpisala kanadska pisateljica Margaret Atwood.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je ob tem ocenila, da je nastop Slovenije na FKS presegel vsa pričakovanja in dodala, da je to tudi rezultat večletnega dela tako na nemškem kot evropskem trgu za promocijo slovenskih avtorjev in avtoric ter visoke ravni prevajanja, ki ga vzdržuje Slovenija.
Uspeh je po njenem moč pripisati tudi skupnemu delu za isti cilj - promocijo slovenske literature, kulture in države.
Zasluga za uspešen nastop Slovenije na FKS gre tudi vložku v promocijo Slovenije kot izjemno raznolike države z bogato kulturo, zgodovino, države, ki je tudi multinacionalna, na stičišču in prepihu različnih kultur in sega tudi čez svoje nacionalne okvire, je dodala ministrica.
Učinki letošnjega nastopa Slovenije na FKS bodo vidni še v prihodnjih letih. Ob pogoju, da bo to Slovenija znala dobro unovčiti, bo to "velik multiplikator za Slovenijo, tako za gospodarstvo, turizem, promocijo države kot tudi za kulturo, založništvo, ki je tako kulturna kot ena najmočnejših gospodarskih panog. To je tudi naša vizija na splošno na področju kulturne politike, da se na kulturo gleda bolj celostno, na umetnost in njene multiplikativne učinke na celotno družbo, in da s tem omogočimo neodvisno, dobro, kvalitetno ustvarjanje in produkcijo," je še prepričana Vrečko.
-
Po mnenju direktorja Frankfurtskega knjižnega sejma Juergena Boosa si pisatelj Drago Jančar zasluži Nobelovo nagrado. Foto: sloveniafrankfurt2023.com
-
Predsednica RS si je ogledala razstavni prostor in se srečala s slovenskimi založniki, ki so z literarnimi ustvarjalci sodelovali pri predstavitvi Slovenije na sejmu. Foto: sloveniafrankfurt2023.com
-
72 slovenskih avtorjev je nastopilo tudi v številnih frankfurtskih knjigarnah, knjižnicah in šolah. Foto: Katja Kodba/STA
-
Ljubljanski manifest je bil prav en od treh stebrov slovenskega programa Slovenije kot častne gostje na letošnjem Frankfurtskem knjižnem sejmu. Foto: Katja Kodba/STAKatka
-
Grafična podoba upodablja trenutek, ko se čebele zbirajo pri panju. Vsaka prileti iz svoje smeri in s številnostjo ustvarjajo občutek gibanja in polnosti. Foto: Katja Kodba/STA
Veliko zanimanje medijev
Slovenski paviljon je ves čas vzbujal tudi veliko zanimanje tujih medijev. Bilo je več kot 400 objav v nemških medijih, nekatere od teh objav so celostranske v tako eminentnih časopisih, kot so Berliner Tageszeitung in Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ). Kuratorja razstave Miho Kovača tudi veseli, da so bili zelo dobro obiskani skoraj vsi dogodki v slovenskem paviljonu. "Tega me je bilo, odkrito povedano, najbolj strah, ker je pač nemško občinstvo izjemno težko opozoriti nase, ampak nam je uspelo. Tudi po zaslugi malce v Nemčiji provokativno sprejetega govora Slavoja Žižka.
Tudi Manifest je bil objavljen ali komentiran v treh najbolj pomembnih evropskih časnikih, v Financial Timesu, Le Mondeu in FAZ. Zelo dobro so bili obiskani tudi vsi slovenski dogodki izven sejma. "Samo v petek zvečer, recimo, na srečanju ljubljanske in frankfurtske filozofske šole je bilo v dvorani 600 ljudi, nekaj sto ljudi pred dvorano, imeli smo tudi uspešen koncert Laibacha," je ocenil Kovač. Časnik Tages Zeitung je imel vsak dan na zadnji strani rubriko o Sloveniji. Nemška televizija Arte je ta teden predvajala enourni film o Sloveniji, in vse to je le majhen del medijskih objav.
Z medijskega stališča je po besedah Kovača Žižek vsem naredil izjemno uslugo s svojim govorom na otvoritveni slovesnosti, ker je pozornost znova obrnil k Sloveniji
Slovenija bo po letošnjem častnem gostovanju na FKS prihodnje leto država gostja na največjem knjižnem sejmu otroških knjig v italijanski Bologni, a odmevnost slovenskih ilustracij je ogromna že v Frankfurtu, kar bo zagotovo koristna izkušnja za prihodnje leto, je še povedala Stergar in dodala, da so se v okviru FKS letos zelo dobro izkazali tudi obiski avtorjev po nemških šolah.
Toda sejem v Bologni je po besedah Stergar povsem drugačen od FKS. Manj je tudi prevodov v italijanščino, tako da je dela za Bologno ogromno. Potekajo pa že pogovori z deželo Emilija-Romanja o nastopih slovenskih avtorjev v šolah. Prav tako koristno je tudi dejstvo, da bo Italija naslednje leto častna gostja prav na FKS, v istem letu bo v Trstu še srečanje Mednarodne zveze za mladinsko književnost (IBBY).
Pri slovensko-italijanskih kulturnih vezeh ne gre spregledati niti Evropske prestolnice kulture Nova Gorica - Gorica čez dve leti.
-
Filozof Slavoj Žižek: "Pri vseh reakcijah me je "streslo to", da niti ena stvar, ki sem jo izrekel na otvoritvi, ne bi bila že izrečena v liberalnih, zahodnih, izraelskih medijih. Foto: Foto: sloveniafrankfurt2023.com
-
Na enem izmed panelov je sodeloval tudi pesnik Boris A Novak. Foto: sloveniafrankfurt2023.com
Multimedijski Alamut skupine Laibach
Vrhunec izredno pestrega kulturnega programa Slovenije kot častne gostje FKS je bil zagotovo simfonični, multimedijski Alamut skupine Laibach v frankfurtski Jahrhunderthalle.
In čeprav se Alamut Laibachov konča s povabilom: Se vidimo v peklu in kljub občasno prav peklenski glasbi, se je koncert lahko razumelo kot svarilo pred vojno, opozorilo na njene okrutnosti in hkrati kot dokaz strpnosti in kaj vse je mogoče, če različne kulture med seboj sodelujejo. Laibach pa pri izvedi Alamuta sodeluje s teheranskim mešanim pevskim zborom Human Voice Ensemble, slovenskim ženskim pevskim zborom Gallina, Disharmonično kohorto oziroma harmonikarskim orkestrom AccordiOna ter Simfoničnem orkestrom RTV Slovenija pod taktirko iranskega dirigenta Navida Goharija.
Občinstvo je bilo ob koncu koncerta navdušeno, kar je pokazalo z več minut dolgim aplavzom.
-
Koncert je bil največji slovenski dogodek v času frankfurtskega sejma, izbran je bil zato, ker učinkovito združuje najslavnejšo glasbeno skupino z enim od najbolj znanih in prevajanih slovenskih romanov. Foto: Foto: sloveniafrankfurt2023.com
-
Laibach je v razumevanje tega klasičnega slovenskega romana vnesel nove razsežnosti. V njihovem Alamutu se ideje radikalnega nihilizma prepletajo s klasično perzijsko poezijo. Foto: Ukom
Sejem knjig je odmeval tudi v mestu
Ob letošnji jubilejni izdaji, ki je potekala pod geslom And the story goes on, je sejem še posebno pozornost namenil dogajanju v mestu. Med drugim so v središču mesta postavili 75 interaktivnih stolov. Vsak je bil opremljen s posebno QR kodo, preko katere se razkrije ena od zgodb, povezanih s sejmom. V času sejma je bil mogoč postanek na stolih na sejemski ploščadi.
S pomočjo VR tehnologije in pametnega telefona pa se je sejemski stolp v času sejma spremenil v največjo skladovnico knjig na svetu.
Neodvisno od tega je v mestu opaziti velike slovenske plakate s fotografijami posameznih turističnih znamenitosti in citati slovenskih avtorjev. Med njimi je Slavoj Žižek, ki je še posebej zaznamoval letošnji sejemski nastop Slovenije. "Realnost je za tiste, ki se ne morejo soočiti s svojimi sanjami," se glasi njegov citat na plakatu.
Datum: 23. oktober 2023
Čas branja: 6 min