Skoči do osrednje vsebine

Ni več vse tako, kot je bilo nekoč

Otroci so vedno bili polni vznemirjenja, pričakovanja. Danes se ne glede na dan v tednu otroci odpravijo v šolo 1. septembra, včasih je bilo to šele 15. septembra. Prvi športni dan je običajno pomenil pobiranje krompirja za šolske zadruge, namesto telovadbe so učenci nosili drva v šolo. Tudi če je bilo precej drugače kot danes, pa je takratnim in zdajšnjim otrokom skupno to, da so imeli v šoli prijatelje ter pridobili koristna znanja.

Dan v šoli

Otroci so se za šolo zbujali že precej zgodaj, nekateri že ob 5.45, ob 7.15 pa je za šolo vstajalo največ otrok. V Sloveniji je bilo nekdaj več otrok, zato je v večini večjih mest pouk potekal dvoizmensko. Nekateri otroci so imeli celo leto pouk popoldne, saj so bili dopoldne v šoli starejši otroci. Vendar je bilo bolj običajno, da je bil popoldanski pouk manj pogost.

Vse šole so imele urejene obroke za učence, vedno se je obroke pripravljalo v šolski kuhinji. Najpogosteje so otroci jedli malico, ki je vsebovala mleko, kakav, kavo, surovo maslo, margarino, sir, marmelado, presno sadje in mesne izdelke. Otroci so tudi na splošno včasih jedli bolj zdravo. Uživali so veliko mesa, sadja in zelenjave, sladkarije pa večini otrok niso bile lahko dosegljive.

Med učenci sta bila najbolj priljubljena predmeta matematika in likovni pouk, takratni otroci so se navduševali tudi nad zgodovino. Običajno je bilo, da so bila na predmetniku tudi ročna dela, nekoliko pozneje še gospodinjstvo.

  • Dva dečka zlagata drva.

    Namesto telovadbe so otroci v šoli pomagali pri hišniških opravilih, kot je npr. zlaganje drv. Foto: Maria Symc/ Depositphotos.com

Znanje, želje, druženje in prihodnost otrok nekoč

Fantje so želeli postati šoferji, mizarji ali drugi obrtni delavci, tisti iz mesta pa so si želeli postati inženirji. Dekleta so želela postati šivilje ali učiteljice, tista iz mesta pa so sanjale o zaposlitvi v medicinskih poklicih. Povprečna ocena je bila 3,1, višje ocene pa so dosegali otroci bolj izobraženih staršev (trgovci, zdravniki, pravniki), ki so seveda svojim otrokom lahko omogočili tudi veliko več obšolskih znanj kot navadne delavske družine.

Bralno znanje je bilo veliko slabše, še v četrtem razredu ni znalo brati kar 17 % šolskih otrok, kar je zdaj nepredstavljivo. Med nebralci je bilo več dečkov kakor deklic. Najraje so otroci brali otroške in mladinske revije ter pravljice.

Otroci so imeli poleg domačih nalog po šoli še veliko domačih obveznosti, 19 % jih je moralo poprijeti za zelo težka dela. Prosti čas je bil večini otrok neznan pojem, več prostega časa so imeli mestni otroci, ki so imeli komaj katero domačo obveznost.

Otroci niso bili zaklenjeni v sobe in se igrali računalniške igrice ali pa ure in ure presedeli pred računalnikom in televizijo. Igrali so se ristanc, skupinske igre na prostem, družili so se.

  • Deklici in deček berejo knjige.

    Otroci so včasih brali manj in slabše. Foto: Depositphotos.com

Družinsko življenje šolarjev

Alkohol je bil v družinah dnevno prisoten. Običajno je bilo, da pri kosilu oče spije vsaj kakšen kozarček vina. Neredko pa so alkohol uživali tudi otroci. To ni bilo nič posebnega. Sploh ne v vinorodnih krajih, pa tudi v mestih.

Otroci nekoč tudi niso imeli svojih sob, spali so v isti sobi s starši. Tudi niso imeli svojih sob, ampak so spali s sorojenci, veliko pa jih je delilo posteljo tudi s starejšo osebo.

Avtor: SORS, Tanja Glogovčan Belančić

Datum: 30. avgust 2023

Čas branja: 2 min