Skoči do osrednje vsebine

Marjan Pipenbaher – gradbenik z dušo

Po poklicu gradbeni inženir, predavatelj in podjetnik je svetovno znan projektant mostov, po katerega načrtih je bilo zgrajenih 200 takih objektov. Njegov zdaj najbolj odmeven projekt je Pelješki most, ki velja za enega največjih sodobnih inženirskih dosežkov v Evropi v zadnjih letih.

Pipenbaher je diplomiral leta 1981 na mariborski gradbeni fakulteti. Po končani fakulteti se je zaposlil v inženirskem uradu gradbenega podjetja Gradis. Po slabih desetih letih se je podal na svojo podjetniško pot. Je tudi predavatelj na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru.

Specializiral se je za projektiranje mostov, nekateri najodmevnejši so: Pelješac (Hrvaška, 2022), Nissibi čez reko Evfrat (Turčija, 2015), Millennium v Podgorici (Črna gora, 2006), največji železniški viadukt v Izraelu (2017) in viadukt Črni Kal (2004).

Od začetka tega tisočletja je bilo sicer v Evropi zgrajenih le pet mostov, dolgih več kot dva kilometra – tak je tudi most Pelješac v dolžini 2.404 metre. Most povezuje celinsko Hrvaško prek polotoka Pelješac s hrvaškimi ozemlji v okolici Dubrovnika. S tem zaobide mejna prehoda s sosednjo Bosno in Hercegovino pri Neumu, kjer ima ta država izhod na morje.

Vsak most ima svojo zgodbo

Mostovi na morju so veliki inženirski in gradbeni dosežki, saj gre na primer za objekte čez morske ožine z velikimi razponi in poševnimi zategami ter zahtevnim temeljenjem, postavljeni pa so na območjih, kjer pihajo močni vetrovi. Grajeni so lahko tudi na območjih z visokimi potresnimi obremenitvami. Leta 2004 je bil po načrtih Marjana Pipenbaherja zgrajen viadukt Črni Kal, ki je takrat veljal za velik dosežek v slovenskem in evropskem merilu. Danes pa njegov Pelješki most prestopa meje evropskih razsežnosti, saj je zelo opazen objekt tudi v svetovnem merilu. Gradnja je bila izvedena prek morja, kar pomeni precej bolj zapleteno in zahtevno izvedbo, kot je gradnja mostov čez reke ali doline.

1 / 3

Pipenbaherjev način projektiranja ima tudi to značilnost, da mostov nikoli ne projektira samo s tehničnega vidika, ampak vedno razmisli, v kakšni krajini objekt stoji in kakšno zgodbo prinaša. Tako v mostove vgradi tudi značaj in dušo. Z začetkom leta 2023 je republika Hrvaška vstopila tudi v schengensko območje. Ob upoštevanju tega in ob vzpostavljeni mostovni povezavi z dubrovniškim območjem je pot do tega dela Jadranskega morja tudi za Slovence postala bolj pretočna in krajša.

Na predavanjih na fakulteti ali pa na mednarodnih kongresih skuša Marjan Pipenbaher znanje prenašati na mlade in jih navdušiti za poklic inženirja, saj je takih strokovnjakov vse manj. Študente na fakulteti spodbuja k bolj poglobljenemu študiju, saj je prepričan, da bodo – ob prepotrebnem talentu – le z znanjem lahko ustvarjali načrte, po katerih bodo gradili pomembne in velike objekte.

Avtor: Jani Drnovšek

Datum: 23. januar 2023

Čas branja: 2 min

Deli