Primož Roglič – športnik, ki spodbuja in navdušuje

Primož Roglič pripoveduje svojo zgodbo. Pripoveduje zgodbo o pogumu, vztrajanju in veliki ljubezni do športa. Kot živahen otrok je najprej brcal nogometno žogo, nato pa se je navdušil nad smučarskimi skoki. O njegovi odločnosti pričajo uspehi, ki jih je nanizal kot skakalec. Leta 2006 si je skupaj s sotekmovalci priskakal srebrno medaljo na mladinskem svetovnem prvenstvu. Stopničko više je skupaj s fanti stopil že naslednje leto in tako so v Italiji postali mladinski svetovni prvaki. Lahko se pohvali tudi z dvema zmagama v kontinentalnem pokalu, prva je bila osvojena v Planici in druga v Westbyju. Marca 2007, po grozovitem padcu na velikanki v Planici, ni izgubil volje niti poguma. Treniral je naprej, a ker ni dosegel rezultatov, ki si jih je sam določil, je skakalne smuči zamenjal za kolo.

Leta 2012 je končal kariero smučarskega skakalca in se začel ukvarjati s kolesarstvom

Kolesarstvo je vzljubil, ko se je začel ukvarjati z duatlonom, kombinacijo teka in kolesarjenja: najprej je na vrsti tek, sledi mu kolesarski del in zatem še en tekaški del. Primož je dobro tekel, ni pa bil zadovoljen s svojim kolesarjenjem.

Kot pravemu borcu mu je zato kolesarjenje postalo izziv. Po nekaj tisoč prevoženih kilometrih je začel kazati zanimanje za profesionalno kolesarjenje.

Pri slovenskih kolesarskih klubih se je začel zanimati, kako bi se jim lahko pridružil. Odgovorili so mu le iz Kolesarskega kluba Radenska, kjer je dobil svoj prvi program za trening. Kmalu so mu ponudili priložnost v kolesarski ekipi Adria Mobil in od leta 2013 do 2015 je tako tekmoval kot član te kolesarske ekipe. Od leta 2016 naprej je član nizozemske ekipe Team Jumbo–Visma, za katero tekmuje še danes.

Kolesarstvo je ekipni šport.

Primož je priznal, da je bilo na začetku zelo težko. Vedno znova poudarja, da se z vsako tekmo nekaj novega nauči. Kolesarstvo je zelo posebno. Na prvi pogled se zdi, da je to individualni šport, vendar ni tako. Zmagovalcu zmago v večini primerov omogoči njegova ekipa, ki od prvega kilometra tekme taktizira in ničesar ne prepušča naključju. Vloge posameznikov v ekipi so jasno določene z enim skupnim ciljem – zmago ekipe. Vodjo ekipe se pomočniki trudijo pripeljati čim bolj spočitega do trenutka, ko bo lahko pokazal vse svoje sposobnosti in dosegel dober rezultat za ekipo. Med dirko morajo zato poskrbeti, da ima vodja dovolj hrane in pijače. Pomočniki se večkrat vračajo do spremljevalnih vozil in prinašajo energetske ploščice in napitke. Prav tako ob morebitnem padcu ali tehnični okvari kolesa pomagajo vodji znova ujeti glavnino. Včasih vidimo, da kdo od pomočnikov posodi kolo vodji. Vsi delujejo v dobro svoje ekipe.

Kolesarji imajo dodeljene vloge v ekipi glede na svoje sposobnosti. Nekateri so zelo dobri šprinterji, drugi so boljši za vožnjo v hrib. Šprinterji so izjemno eksplozivni in hitri, zato so odlični v šprinterskih zaključkih tekme. Imajo pa nekoliko večjo telesno težo, zato so slabši na klancih.

Tretji so zelo dobri v kronometrih – vožnji na čas, med njimi je seveda tudi Primož.

Posebno zanimivo je gledati kolesarsko dirko, kadar se manjša skupina, redko posameznik, odloči za pobeg. Pobegi se največkrat ne zgodijo naključno. Ekipe imajo svojo taktiko, kako osvojiti zmago. Napasti je treba ravno v pravem trenutku na pravem mestu. Pobeg je v samem začetku silovit, tako da se v kratkem času ustvari dovolj velika prednost. Kolesarji se v beg podajajo iz več razlogov: hočejo olajšati delo svojim kolegom iz ekipe ali pa jim edino tako lahko uspe dober rezultat, saj vse ekipe nimajo enako dobrih šprinterjev. Nezanemarljiva je tudi pozornost javnosti, ki jo pritegnejo pobegli kolesarji. Pobegi so pogosti, a le redki uspejo, vsekakor pa je zato dirka zanimivejša.

Kot vidimo, je kolesarstvo ekipni šport, zato je pomembno razpoloženje v ekipi. Sodelovanje med fanti je ključno. Primož, kot ga opisujejo njegovi kolegi, je zabaven, sproščen in ve, kaj dela na kolesu. Njegovi kolegi ga imajo radi. Med sabo so dobro povezani, kar se odraža tudi v uspehih njihove ekipe.

Primož je do danes nanizal več kot 30 zmag. Vsako leto na svoj seznam doda kar nekaj novih. To so etapne in skupne zmage z največjih, najtežjih in najbolj priznanih dirk, kot so Dirka po Italiji, Dirka po Franciji, Dirka po Romandiji, Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja, Dirka po Baskiji … njegov uspeh je velikanski.

Leta 2019 je osvojil svojo prvo skupno zmago na eni od treh največjih dirk na svetu, tritedenski španski Vuelti. Na dirki je osvojil tudi etapno zmago, osvojil pa je tudi svoji prvi enodnevni klasični dirki, Dirko po Emiliji in dirki Tri doline Vareseja.

Omenimo še dirko Po Sloveniji, ki jo je Primož prvič osvojil leta 2015. 22. dirka Po Sloveniji je pokazala na novega slovenskega šampiona, ta pa je svojo zmago Po Sloveniji doživel čustveno.

Športna javnost se je čudila njegovi neverjetni športni preobrazbi iz smučarskega skakalca v vrhunskega profesionalnega kolesarja. Zmago Po Sloveniji je ponovil leta 2018.

Kljub izjemni konkurenci je že pred dirko Po Sloveniji napovedal jasen cilj – zmago. Tako kot njegova so bila velika tudi pričakovanja celotne slovenske javnosti. Bogatejši za izkušnje, ki si jih je nabiral od dirke do dirke, je to tudi uresničil. Na vseh dirkah, kjer je konkurenca najmočnejša, se Primož Roglič lahko meri z najboljšimi. Usvojil je zmagovalno razmišljanje. Zdaj ve, da lahko tudi posameznik iz majhne države zmaga na največji dirki. Največja zmaga je zavedanje, da zmoreš. Bravo, Primož!