Mira Šemić – naša najboljša poznavalka vin – v svetu someljejstva v samem vrhu

Gastronomija - ena ključnih slovenskih prvin

Kar ni tako težko, poudari, saj imamo v Sloveniji prvovrstne sestavine, kot je meso domačih živali, ribe iz čistih voda, plodove iz bližnjih gozdov in zelenjavo z vrta. Slovenska posebnost, ki se ji čudijo tudi številni tuji mojstri, je, da imajo nekateri vrhunski slovenski kuharski mojstri lastni vrt ali pa sestavine nabirajo v gozdu in na travnikih. Splošno znano je, da ima skoraj vsak Slovenec svoj vrtiček, na katerem goji zelenjavo, v kateri ni primesi kemikalij in je zato toliko bolj dragocena.

Gastronomija, ki se ji je Mira s svojim življenjskim smislom tako strastno predala, je eden ključnih adutov Slovenije, je prepričana. S svojim bogatim znanjem in dolgoletnimi izkušnjami jo bogati tudi sama kot slovenska najboljša poznavalka vin, ki je tudi v svetovnem merilu someljejstva v samem vrhu.

Svoje izkušnje rada deli z drugimi in njeni Mala vinska šola ter Vinska šola za mlade sta vedno nabito polni. Znanja in izkušnje si je nabirala tudi v tujini. Kot edina ženska v širši regiji je diplomirala na priznani londonski šoli Wine and spirit education trust (WSET) in v avstrijskem Rustu pridobila naziv vinske akademkinje ter tako še nadgradila znanje someljejke najvišje, tretje stopnje.

Kulinarični vodnik Gault & Millau

Prav njej gre zasluga, da ima po novem tudi Slovenija samostojno izdajo svetovno priznanega kulinaričnega vodnika Gault & Millau, ki se je v petdesetih letih iz Francije razširil v 23 držav. Slovenski ocenjevalci so v slabem letu dni ocenili 180 gostiln in restavracij, od katerih so jih v vodnik uvrstili 157 in jim podelili vsaj eno kuharsko kapo (avbo). Ob tem je v vodniku še 76 popularnih zbirališč (Pop), 57 vinskih kleti in 12 malih pivovarjev, najboljše turistične kmetije in izbor tipičnih slovenskih živilskih izdelkov. Kulinarični vodnik

Gault & Millau tako Slovenijo postavlja na zemljevid svetovne gastronomije.

Izdaja kulinaričnega vodnika Gault & Millau bo za Slovenijo pomenila tudi dodano vrednost turistom, ki prihajajo v Slovenijo in ki jih zanima naša gastronomija. Vodnik potrjuje upravičeno izjemnost slovenske kulinarike in odličnost vin, ki spadajo med najboljša na svetu.

Jacques Bally, predsednik Gault & Millau International: »Prišel je čas, da slovenski vodnik Gault & Millau odkrije in podpre tudi talente iz celotne Slovenije. Slovenija je kulinarično izjemno bogata dežela z dolgo tradicijo, in to želimo pokazati vsemu svetu. Slovenski kuharski mojstri in mojstrice so nas presenetili z ustvarjalnostjo in natančnostjo ter ljubeznijo do narave in njenih plodov.«

Strežba – črna pika slovenskega gostinstva

Opozarja, da nam kronično primanjkuje kakovostnega in izurjenega natakarskega osebja. Z izobraževalnimi delavnicami o kakovostni strežbi se trudi pri mladih vzbuditi več zanimanja za ta gostinski poklic. V Sloveniji ima natakarski poklic že tradicionalno majhno vrednost in ugled, poudari z obžalovanjem. Čudi se, da je tako, saj ga mora določati vrsta sposobnosti:

natakar mora biti simpatičen, prijetnega videza, imeti mora znanje, mora se znati primerno obnašati, lepo obleči  … natakar je gostitelj in kot tak mora razumeti in začutiti gosta, kaj si ta želi, kaj mu je všeč, mora vedeti, kakšno vino ponuditi k hrani, poznati mora tuje jezike … skratka, veliko stvari je potrebnih za dobrega natakarja … mora biti »persona«, mora izžarevati osebnost! In tega res ne more vsak!

Tako je poimenovala tudi slogan, s katerim izobražuje mlade natakarje. Čeprav hrana morda ni bila najboljša, a je bil natakar dober, se v restavracijo vrnemo zaradi njega, zaradi njegovega nasmeha in načina postrežbe. Ravno on je tisti, ki lahko reši kakšno nezgodo, nastalo v kuhinji. Zato je njen naslednji izziv prav izobraževanje in vnašanje zavedanja med ljudi o tem, kako pomembno je delo natakarjev.

Mira Šemić, direktorica Gault & Millau Slovenija: » Do hrane in vina gojim veliko strast. V Sloveniji imamo odlične kuharske mojstre, lahko smo izredno ponosni na hrano in vina, sploh se ne zavedamo, kako dobro hrano jemo.«

Vrhunski okusi Slovenije na krožniku in v kozarcu

S ponosom pripoveduje o tem, kako enkratno lokacijo države imamo. »V eni uri prispemo v katero koli od treh gastronomskih regij, alpsko Slovenijo, mediteransko in kraško ter panonsko Slovenijo. Gre za tri zelo različna področja hrane in vina. Na tako majhnem območju imamo veliko pokazati."

Navdušena je tudi nad tem, da vse več mladih prevzema kuhinjo v starih, priznanih gostilnah. Iz sveta prinašajo nova znanja z željo po ohranjanju tradicije in s tem neizmerno bogatijo slovensko kulinarično ponudbo.

Prihodnje leto bo Slovenija nosila naziv Evropska gastronomska regija 2021, ki bo nedvomno izjemno vplival na celovit trajnostni razvoj države, vključno z gastronomskim turizmom in lokalno samooskrbo, ter še bolj utrdil podobo naše države kot edinstvene gastronomske destinacije.