Datum: 16. julij 2026
Čas branja: 2 min
Rastline običajno doživljamo skozi pogled, vonj ali dotik. Pa jih je mogoče tudi slišati? V Arboretumu Volčji Potok raziskujejo prav to vprašanje in obiskovalcem ponujajo nov način zaznavanja rastlinskega sveta – skozi zvok.
Odgovor ponuja Cvetlični orkester. Projekt, ki s pomočjo sodobne tehnologije razkriva skrite procese v rastlinah. Njihove bioelektrične signale pretvarja v zvok ter tako odpira povsem nov pogled na življenje rastlin.
Vse rastline namreč ustvarjajo bioelektrične signale, povezane z njihovimi življenjskimi procesi in odzivi na okolje. Čeprav jih človek ne more zaznati neposredno, jih je mogoče z elektrodami in senzorji izmeriti ter pretvoriti v zvočne impulze. Tako nastane drugačna interpretacija rastlinskega sveta, ki omogoča vpogled v procese, ki so sicer nevidni in neslišni za naše čute.
»Rastline ves čas komunicirajo prek bioelektričnih signalov. Mi teh signalov ne poslušamo neposredno, ampak jih s pomočjo tehnologije prevajamo v zvok. Tako lahko obiskovalci naravo doživijo na povsem nov način – skozi sluh,« pojasnjuje multimedijski umetnik Miha Godec in eden od izvajalcev Cvetličnega orkestra.
Bioelektrični signali kot glasba
Kako deluje Cvetlični orkester? Bioelektrični signali rastlin se s pomočjo senzorjev, elektronike, modularnih sintetizatorjev in zvočnih sistemov prevajajo v subtilne zvočne pokrajine. Nastajajoči zvok ni posnetek rastline, temveč interpretacija podatkov, ki jih ustvarja živi organizem. Ker procesi v rastlinah potekajo v njihovem lastnem ritmu, je tudi zvočna podoba nenehno spreminjajoča se in neponovljiva.
Takšno pretvarjanje bioloških podatkov v zvok imenujemo biosonifikacija. Gre za pristop, pri katerem se informacije iz živih sistemov, ponavadi rastlin, prevajajo v zvok. Pojave, ki jih običajno spremljamo z merilnimi napravami in številkami, lahko tako zaznavamo tudi s sluhom.
»Cvetlični orkester je zamišljen kot začetek raziskovanja novih načinov povezovanja človeka z naravo. Veseli nas, da del projekta ostaja v parku in da bodo lahko obiskovalci to izkušnjo doživljali tudi ob obiskih,« pravi Miha Kačič, kreativni vodja projekta. Kačič se sicer ukvarja tudi z enciklopedijo slovenskih dreves, kjer se osredotoča na zvoke, ki jih ustvarjajo drevesa kot na primer črna jelša.
Pri črni jelši v Arboretumu Volčji potok je tako nameščena stalna zvočna instalacija, ki obiskovalcem omogoča poslušanje bioelektričnih signalov drevesa tudi po zaključku projekta. Odpira se nov način doživljanja narave, bolj poglobljen, in usmerjen v procese, ki v rastlinah potekajo neprestano, čeprav jih s prostim očesom ali ušesom ne zaznamo.
Cvetlični orkester združuje znanost, tehnologijo in botaniko ter obiskovalce spodbuja k razmisleku o rastlinah kot živih organizmih, ki nenehno komunicirajo z okoljem. In v Arboretumu jim lahko tudi prisluhnemo, ne le opazujemo.
-
Ker procesi v rastlinah potekajo v njihovem lastnem ritmu, je tudi zvočna podoba nenehno spreminjajoča se in neponovljiva. Foto: Kaja Brezočnik
-
Bioelektrični signali rastlin se s pomočjo senzorjev, elektronike, modularnih sintetizatorjev in zvočnih sistemov prevajajo v zvok. Foto: Kaja Brezočnik