Skoči do osrednje vsebine

Dan Evrope, praznik miru in enotnosti

Avtor: Petra Prešeren Golob

Datum: 9. maj 2025

Čas branja: 1 min

Letos mineva osemdeset let od konca druge svetovne vojne in petinsedemdeset let od predstavitve Schumanove deklaracije. Ta dva mejnika sta ključno vplivala na nastanek Evropske unije. Devetega maja praznujemo dan Evrope, ki slavi enotnost in mir. V obdobju negotovosti in številnih novih izzivov je pomen tega praznika še toliko večji.

Schumanova deklaracija

Med gospodarsko in politično obnovo opustošene Evrope po drugi svetovni vojni so že nastajale napetosti zaradi hladne vojne. Skupina evropskih politikov, od katerih so številni doživeli grozote obeh svetovnih vojn, je imela vizijo združene Evrope. Francoski zunanji minister Robert Schuman je 9. maja 1950 predstavil deklaracijo s predlogom za vzpostavitev nadnacionalnega gospodarskega sodelovanja na stari celini. Predlagal je ustanovitev Evropske skupnosti za premog in jeklo.

»Z združevanjem proizvodnje premoga in jekla bodo takoj zagotovljeni skupni temelji za gospodarski razvoj kot prvi korak k evropski federaciji, kar bo spremenilo usodo regij, ki so se dolgo ukvarjale s proizvodnjo orožja, katerega žrtve so bile najpogosteje same.«

Ustanovne članice te skupnosti so bile Francija, Zahodna Nemčija, Italija, Nizozemska, Belgija in Luksemburg. Cilj je bila skupnost tako tesno povezanih držav, da vojna med njimi ne bi bila nikdar več mogoča. Tako so bili postavljeni temelji Evropske unije. Iz Evropske skupnosti za premog in jeklo sta pozneje izšli Evropska gospodarska skupnost in Evropska unija.

Slovenija je polnopravna članica EU od leta 2004

Prvega maja 2004 se je zgodila peta in največja širitev Evropske unije v zgodovini. Takrat so se povezavi poleg Slovenije priključili še Ciper, Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Malta, Poljska in Slovaška. Pridružitev novih članic je prispevala k širjenju stabilnosti, miru in blaginje.

Članstvo v Evropski uniji pa ne prinaša prednosti le za politično in gospodarsko sodelovanje, ampak vpliva na vsakodnevno življenje vseh državljanov.

Državljani EU imajo pravico do prebivanja, študija ali zaposlitve v kateri koli državi članici, omogočen pa je tudi prosti pretok ljudi in blaga.

Statistični urad Republike Slovenije je ob 9. maju zbral nekaj zanimivih podatkov. Slovenija, ki s svojo neokrnjeno naravo, umetnostjo, kulturo in kulinaričnimi doživetji ponuja nekaj resnično posebnega, je država, ki jo je treba občutiti in doživeti. Lani je Slovenijo obiskalo 6,6 milijona turistov, od tega 5,1 milijona iz tujine. Skoraj tri četrtine oziroma 3,8 milijona jih je prišlo iz drugih držav članic EU, največ iz Nemčije, Italije in Avstrije.

Eden ključnih vidikov EU je tudi jezikovna raznolikost. Jeziki določajo osebno identiteto in so del skupne dediščine. V EU je 24 uradnih jezikov. Po podatkih za leto se je med vsemi srednješolci v EU 49 odstotkov dijakov učilo najmanj dva tuja jezika, tudi v Sloveniji.