Skoči do osrednje vsebine

Slovensko predsedovanje svetu EU vse bliže - v letu 2021 že drugič

Avtor: Nataša Bušljeta, Ana Kraševec

Datum: 28. julij 2020

Čas branja: 3 min

Države članice Evropske unije predsedujejo Svetu EU, torej eni od treh ključnih institucij EU. To nalogo prevzamejo za šest mesecev in po vnaprej določenem vrstnem redu. Slovenija je prvič predsedovala leta 2008, in to kot prva med članicami, ki so se tej evropski povezavi pridružile v letu 2004.

Za ta čas lahko samozavestno zapišemo, da smo bili med najbolj žarečimi zvezdami EU. Slovenija je namreč kot prva nova članica prevzela tudi evro in postala članica schengenskega območja. A vrnimo se v sedanjost. V drugi polovici leta 2021 bo torej naša država drugič predsedovala Svetu EU.

1 / 2

Vlada se dobro zaveda pomembnosti naloge, zato priprave na predsedovanje že potekajo na vso moč. Ne le da je od prvega predsedovanja Slovenije začela veljati Lizbonska pogodba, ki je nekoliko spremenila vlogo predsedujoče države, prav sredi najbolj zavzetih priprav Slovenije na predsedovanje so se zaradi širjenja novega koronavirusa temeljito spremenile še razmere za življenje in delo. Že v času, ko se je vlada prednostno ukvarjala z ukrepanjem za omejitev širjenja novega koronavirusa in sprejemanjem ukrepov za omilitev posledic epidemije za življenje in gospodarstvo, je slovenska vlada skupaj z nemško in portugalsko vlado ter Evropsko službo za zunanje delovanje (European Union Exteranal Action) uskladila še osemnajstmesečni program predsedovanja Svetu EU tako imenovanega tria.  

Nemčija, Portugalska in Slovenija namreč predsedujemo druga za drugo in skupaj tvorimo trio.

Tako sodelovanje zagotavlja nepretrgano delo Sveta EU in da drugim institucijam EU sporočilo, kaj bodo prednostne naloge delovanja Sveta EU. Poleg obeh partnerskih držav tria so pomembne tudi vse druge države članice. Predsednik vlade Janez Janša in zunanji minister Anže Logar sta se zato pogovarjala s številnimi evropskimi in drugimi voditelji in se dejavno vključila v dialog o izzivih Evropske unije, da smo si lahko zastavili ambiciozne, a uresničljive cilje.

Program našega tria je bil v zadnji fazi prilagojen pandemiji COVID-19. Zato je ključni cilj skupno prizadevanje za hitro gospodarsko in socialno okrevanje Evrope ter tako krepitev njene odpornosti. Prednostno bomo obravnavali zeleno in digitalno preoblikovanje Evropske unije. Krepili bomo strateško avtonomijo Evropske unije in njene zmožnosti spopadanja s krizami, kot so pandemije in kibernetski napadi. Med skupnimi prednostnimi nalogami tria predsedstev je tudi reševanje podnebnih sprememb.

1 / 2

Ena naloga je torej uspešno končana, zdaj se bo Slovenija posvetila pripravi svojega šestmesečnega programa predsedovanja in drugim nalogam, ki jih bomo prevzeli.

Za našo državo je predsedovanje namreč tudi priložnost za vsesplošno predstavitev države, njenega znanja, gospodarstva, turizma in njenega ugleda v EU in svetu.

Uspešna izvedba projekta bo gotovo dodatno povečala ugled naše države v krogu članic Evropske unije in širše. Hkrati so priprave in izvedba predsedovanja dobra naložba v krepitev znanja, veščin in zmogljivosti slovenske javne uprave.