Skoči do osrednje vsebine

Pomemben prispevek EU in Slovenije pri razvoju cepiva proti novemu koronavirusu

Avtor: Ana Kraševec

Datum: 16. september 2020

Čas branja: 2 min

Epidemija COVID-19 je v ospredje znova postavila zavedanje o pomembnosti cepiv proti nalezljivim boleznim kot enem najučinkovitejših orodij sodobne medicine.

V preteklosti smo obvladali ali celo izkoreninili nekoč smrtonosne nalezljive bolezni, kot so črne koze, otroška paraliza in davica, in tako rešili milijone življenj. Cepivo bo zato zagotovo imelo ključno vlogo tudi v boju proti tej epidemiji, saj bo novi koronavirus najverjetneje težko popolnoma izkoreniniti, učinkovitega zdravila zanj pa za zdaj še nismo našli.

1 / 2

Evropska unija je skupaj z mednarodnimi partnerji maja letos gostila svetovni donatorski maraton, na katerem so zbirali sredstva za raziskave na področju cepiv.

Od januarja 2020 je Unija za raziskave o novem koronavirusu namenila že skoraj 50 milijonov evrov. Doslej je odobrila nepovratna sredstva za 17 projektov, pri katerih sodeluje 136 raziskovalnih skupin.

EU ima veliko izkušenj pri podpori razvoju cepiv. Evropske države so seveda same odgovorne za upravljanje svojega sistema zdravstvenega varstva in to vključuje tudi programe cepljenja. Unija pa lahko pomaga z usklajevanjem raziskav, saj je smiselno, da znanstveniki združijo znanje in sredstva, namesto da bi delali ločeno v 27 državah. Od leta 2014 je program Unije za raziskave Obzorje 2020 izplačal 500 milijonov evrov v obliki nepovratnih sredstev za mednarodne raziskovalne projekte v zvezi s cepivi za nalezljive bolezni, kot so mrzlica zika, gripa in ebola.

Razvoj in uporaba učinkovitega in varnega cepiva proti novemu koronavirusu pomeni trajno rešitev za epidemijo, zato je Evropska komisija oblikovala strategijo za cepivo proti novemu koronavirusu, katere glavni cilji so zagotovitev kakovosti, varnosti in učinkovitosti cepiv, zagotovitev pravočasnega dostopa do cepiv za države članice ter čimprejšnja zagotovitev pravičnega dostopa in cenovno dostopnega cepiva za vse prebivalce EU.

Bistveni del strategije so tako sporazumi za vnaprejšnji nakup, ki bi jih Komisija v imenu članic Unije sklenila s farmacevtskimi podjetji.

Za razvoj cepiva je običajno potrebno približno deset let, vendar Komisija namerava cepivo razviti najpozneje v 12–18 mesecih.

Denar bodo črpali iz instrumenta za nujno pomoč, ki razpolaga s proračunom 2,7 milijarde evrov. V okviru tega instrumenta bo Komisija naročala v imenu članic. Cepivo naj bi med članice razdelila glede na število prebivalstva.

Cilj je zagotoviti cepivo za 300 milijonov Evropejcev: odvisno od tega, ali bo potrebno eno cepljenje ali dve, tako merijo na od 300 do 600 milijonov odmerkov.

Tudi Slovenija sodeluje pri razvoju cepiva

V eni od predkliničnih raziskav sodelujejo tudi slovenski strokovnjaki s Kemijskega inštituta.

Cepivo, ki ga je proti novem koronavirusu razvila raziskovalna skupina na Kemijskem inštitutu pod vodstvom Romana Jerale, je v testiranju na miših ustvarilo visok imunski odziv, protitelesa pa so nevtralizirala vezavo virusa v obsegu, primerljivem z drugimi cepivi in protitelesi pri bolnikih, ki so preživeli okužbo.

Novost načina Jeralove skupine pri razvoju cepiva je v modifikaciji virusnih proteinov v nanodelce, ki spominjajo na viruse, s čimer so izboljšali odziv imunskega sistema.

Ob tem je Jerala opozoril, da gre za rezultate predkliničnih raziskav, kar pomeni šele začetno stopnjo, in da je pot do uporabe cepiva še dolga. Treba bi bilo izvesti obsežne klinične raziskave na ljudeh, poleg tega pa po njegovem mnenju nima pomena nadaljevati razvoja tega cepiva, ko bo na voljo varno in učinkovito cepivo proti novemu koronavirusu. Kljub temu pa ocenjuje, da so rezultati dobra popotnica za nadaljevanje raziskav, morda bodo dobra podlaga tudi za razvoj kakšnega cepiva za kakšen nov virus v prihodnosti.

V prihodnje bodo v Sloveniji organizirali konzorcij, v katerem bodo poleg strokovnjakov s Kemijskega inštituta sodelovali raziskovalci Veterinarske fakultete in Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, zdravniki Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana in Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik ter podjetje Jafral.

Pripravili bodo proces proizvodnje cepiva za klinične raziskave in dokumentacijo za odobritev klinične raziskave v skladu z visokimi zahtevami za uporabo cepiva pri človeka.

Znanstveniki upajo, da bodo s takšnim sodelovanjem lahko razvili kakšno slovensko zdravilo in omogočili njegovo uporabo pri bolnikih.