Skoči do osrednje vsebine

Epidemija spodbudila nastajanje novih prostovoljskih programov

Avtor: Vesna Žarkovič

Datum: 20. oktober 2020

Čas branja: 3 min

Slovenci se radi pohvalimo, da ima le redkokatera država toliko prostovoljnih gasilcev, dobrodelnih fondacij in prostovoljnih prispevkov. Epidemija koronavirusa je sicer okrnila prostovoljstvo, a je tudi spodbudila nastajanje novih programov. Znova je pokazala pomen in moč prostovoljstva pri hitrem in kakovostnem odzivu v kriznih razmerah. V Sloveniji je bilo lani aktivnih 1986 prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom. Prostovoljcev je bilo 284.131, opravili pa so 11,6 milijona ur prostovoljskega dela.

»A poznaš tisti občutek, ko nekomu polepšaš dan, čeprav se ti na prvi pogled zdi, da nisi naredil nič? Tisti občutek zadovoljstva, sreče in pristnosti, ko nekomu podariš toplo besedo, nasmeh, ko z nekom deliš svoje znanje in ko si odtrgaš košček časa v svojem navidezno še tako natrpanem urniku, da ga nameniš človeku kateremu ne prisluhne nihče … ko z nekom preprosto širiš obzorja … tako, čisto nevsiljivo… ko se spletajo vezi, v svojem bistvu tako krhke, a tako dragocene… Zato sem prostovoljka. Ker ne glede na to, koliko dam, vedno končam z nečim več.« (Petra M., prostovoljka Slovenske filantropije)

Med epidemijo dostavljajo računalnike za šolarje in vzdržujejo stike s starejšimi

Epidemija novega koronavirusa posega v večje skupinske aktivnosti, tako denimo v medgeneracijske obiske šolarjev in dijakov v domovih za starejše in v družabništvo z bolniki v bolnišnicah.

Prostovoljske organizacije so oblike prostovoljskega dela prilagodile priporočilom za zajezitev epidemije. Na nastale potrebe pa so se odzvali z novimi prostovoljski programi.

Tako so denimo nudili prevoz za zaposlene v domove za upokojence, ko so ostali brez javnega prevoza, šivali so zaščitne maske in še bolj množično dostavljali hrano ranljivim posameznikom. V stiku so bili s starejšimi, ki so v času epidemije ostali zaprti v svojih domovih, pomagali so pri merjenju temperature potnikov na meji, popravljali in dostavljali računalnike za šolarje, da so ti lahko sledili šolanju na daljavo, in nudili učno pomoč na daljavo. Pevski zbori in orkestri pa so prirejali nastope pred domovi za starejše.

V prostovoljstvo zaradi želje po bolj kakovostnem življenju ali spreminjanju sveta na bolje

Prostovoljci so ambasadorji solidarnosti, izpostaviti gre njihovo nenadomestljivo vlogo pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja, zapisanih v deklaraciji, s katero so se v OZN ob prelomu tisočletja med drugim zavezali, da si bodo prizadevali odpraviti skrajno revščino in lakoto, zagotoviti osnovno izobraževanje in enake možnosti za vse, zmanjšati umrljivost otrok, izboljšati zdravje mater, preprečiti širjenje virusa HIV in drugih bolezni in zagotoviti trajnostni razvoj okolja.

Prostovoljstvo, ki je temeljni gradnik družbe, prispeva k najplemenitejšim težnjam človeštva. Je vir moči, solidarnosti in odpornosti vsake skupnosti oz. ena izmed najpomembnejših dobrin, ki s spodbujanjem spoštovanja različnosti in sodelovanja vseh prinaša pozitivne družbene spremembe in izboljšuje kakovost življenja v družbi.

Posamezniki se za prostovoljstvo odločijo iz različnih vzgibov. Nuditi želijo denimo pomoč posameznikom v stiski, vračati organizaciji, od katere so v preteklosti sami prejemali pomoč, povečati kakovost življenja v lokalni skupnosti ali spreminjati svet na bolje. Nekateri želijo tudi pridobivati nove izkušnje in preživljati čas s podobno mislečimi, je naštela.

Zgodbe prostovoljcev

Prostovoljka Simona Nahtigal, Združenje DrogArt: »Delam na zelo specifičnem področju – področju zmanjševanja tveganj pri uporabi alkohola in drugih drog med mladimi. Delo je zato posebej zanimivo in dinamično. Glavni namen je res informiranje mladih, zato, da so opremljeni s potrebnim znanjem, da lahko sprejemajo odgovorne odločitve.

Delo opravljamo večinoma na žurih, kjer običajno postavimo stojnico z našimi materiali. Ljudem predstavljamo naše programe, informiramo o psihoaktivnih substancah (kaj so, kakšne učinke imajo, kakšni so možni zapleti, kako poskrbeti zase in prijatelje…), spolnosti, konsenzu in ostalih temah, ki so aktualne v nočnem življenju.

Za informiranje uporabljamo različna orodja, denimo letake, kvize, članke, igre (recimo spomin ali »Žurer ne jezi se!« v človeški velikosti) ali pa enostavno spontan pogovor. Sicer moje prostovoljsko delo zajema tudi informiranje na dnevnem terenu ter na spletnih platformah, pišem članke in še kaj. Vesela sem, da lahko rečem, da sem mentorica novim terenskim delavcem in delavkam. S kolegicami letos organiziramo tudi mednarodno usposabljanje Erasmus+ za mladinske delavke, kot smo me. Joj, na kratko je res vse težko opisat.«

Na Združenju DrogArt, mladinski in humanitarni organizaciji, je v lanskem letu 89 prostovoljcev opravilo 2.539 ur prostovoljskega dela.

Prostovoljka Katarina Žibert, Mladi zmaji: »Mladi zmaji Bežigrad je četrtni mladinski center, kjer se srečujejo mladi zaradi učne pomoči ali zato, da bolj koristno preživijo svoj prosti čas in ga zapolnijo z različnimi aktivnostmi in delavnicami. Sem študentka na Fakulteti za socialno delo in v tem mladinskem centru delam kot prostovoljka od novembra 2016.

Moja naloga tam je, da se dobivam z dvema četrtošolcema ter jima pomagam pri matematiki in ostalih predmetih, ko to potrebujeta. Učno pomoč kombiniram tudi s pogovorom o stvareh, ki se ne tičejo samo šole, ampak tudi počutja v mladinskem centru, šoli, doma itd. Delo pri Mladih zmajih mi je v veselje, saj so vsi res sproščeni, zadovoljni ter prijazni.

Zato nimam glede tega nikakršnih pripomb. Prav tako nimam nobenih težav z zaposlenimi, saj res znajo motivirati otroke in mlade, da se udeležijo delavnic, imajo pa tudi mizo za namizni tenis, ki je mladim v veliko veselje. Poudariti moram tudi to, da zelo rada delam z »mojima« osnovnošolcema, ki sta zadovoljna z mojim delom in med sabo res lepo sodelujemo. Presenetila pa sta me tudi njuno znanje in zagnanost za delo.«

Prostovoljka Jolanda Ravnikar, Slovenska filantropija na Onkološkem inštitutu: »Glasba je univerzalni jezik človeštva. In včasih je potrebna le ena prava pesem, da se umirimo, pomirimo ali da z njo osrečimo nekoga drugega. S petjem že vrsto let osrečujem druge.

Na božični večer sem več ur pacientom na vseh oddelkih s pesmijo skušala vsaj za nekaj trenutkov polepšati večer. Z besedami je težko opisati, kaj vse se v takšnem večeru doživlja. Predvsem odzvanjajo melodije in besede pacientov. Pogled trpečega bolnika, tudi mladih deklet in fantov. Strah v njihovih očeh in solze. Nobenih drugih želja več, da bi se le vrnilo zdravje.

Ob stiski bolnika si resnično žalosten in v precepu, kaj narediti. Samo tišina, topel pogled, stisk roke, sočutje. Besede so odveč. Neizmerno sem hvaležna, da  sem imela toliko moči, da sem lahko pacientom polepšala praznični večer s pesmijo, ki je marsikoga zazibala v svet sanj. Čutim, da je glasba zagotovo tudi terapija - zame in za poslušalca. Morda bo petje po bolnišnicah nekega dne postalo vsakdanjik. Raziskave so pokazale, da petje sprošča, umirja in pozitivno vpliva na možgane.«

Prostovoljka Maša Soršak, Zavod Voluntariat: »Prostovoljstvo je način življenja. Doslej sem prehodila pestro prostovoljsko pot, ki me je vodila tudi v tujino. Preko Zavoda Voluntariat sem tako opravljala 12-mesečno evropsko prostovoljsko službo (EVS - European Voluntary Service) na Mirovnem inštitutu (Schweizerische Friedensrat)  v švicarskem Zürichu. 

Prostovoljstvo deluje obojestransko, nekaj daš, nekaj dobiš, včasih celo več, kot bi si mislil. Velikokrat sem bila "prisiljena" stopiti iz cone udobja, kar mi sedaj pomaga pri javnem nastopanju, ne bojim se več ljudi.

Prostovoljstvo bi definitivno priporočila vsem, ker dobiš veliko izkušenj, ki jih lahko uporabiš tudi na trgu dela, osebnostno zrasteš, razširiš obzorja, postaneš aktiven državljan in pomagaš pri dogodkih, projektih ter akcijah, ki brez prostovoljcev verjetno sploh ne bi bili izvedljivi. V glavnem, ni da ni razlogov, zakaj postati eden izmed nas.«