Dan vrnitve Primorske k matični domovini

Pred 73 leti je bila podpisana Pariška mirovna pogodba. Na osnovi tega je bil velik del Primorske vrnjen matični domovini. Gre za pomemben trenutek v slovenski zgodovini, zato je to od leta 2005 tudi državni praznik.

Odhod delegacije na podpis Pariške mirovne pogodbe. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije
Šolski zemljevid, ki prikazuje Dravsko banovino z Rapalsko mejo, 1939. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

1 / 2

Praznik je spomin na uveljavitev Pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947.

Od tistega trenutka naprej so takratni državi, Jugoslaviji, pripadli Istra južno do Mirne, Reka, Zadar in otoki.

Hkrati pa so na škodo Slovencev zunaj slovenskih meja ostale Benečija, Rezija, Gorica in Kanalska dolina. Še vedno na žalost velik del slovenskega ozemlja in prebivalcev.

Manifestacije ob osvoboditvi Gorice, maj, 1945. Foto: Edi Šelhaus/Muzej novejše zgodovine Slovenije
Mnozica v Šempetru pri Gorici ob vrnitvi Primorske 16.9.1947. Foto: Marjan Pfeifer
Veselje po vrnitvi Primorske matični državi, Postojna, 17.9.1947. Foto: Zvone Mahovič

1 / 3

Slovenec sem in bom

Želja po slovenskem ozemlju je na Italijanski strani prisotna že od tajnega Londonskega sporazuma leta 1915. Zaradi sodelovanja na Soški fronti je leta 1920 Italija z Rapalsko pogodbo dobila velik del zahodne Slovenije z dolino Soče, Trstom, Gorico, Trento in Istro. S tem je pravico do izkazovanja slovenske identitete in uporabe slovenskega jezika izgubilo 350.000 Slovencev.

Toda Slovenci smo svojo kulturo ohranjali tudi v teh težkih časih.

Za vse Slovence, ne samo Primorce, je zato 15. september pomemben dan. Spomni nas na to, da so lastna država, samostojnost in svobodna uporaba slovenskega jezika velike vrednote, zato jih moramo spoštovati.

Slavolok v čast vrnitvi Primorske matični domovini. Foto: Božo Štajer/ Muzej novejše zgodovine Slovenije
Priprave na prihod mednarodne komisije in obešanje parol. Foto: Marjan Pfeifer/ Muzej novejše zgodovine Slovenije
Pisanje parol po hišah v Trstu ob obisku zavezniške komisije, marec, 1946. Foto: Marjan Pfeifer/Muzej novejše zgodovine Slovenije