Skoči do osrednje vsebine

Trubar - utemeljitelj našega jezika, poimenoval nas je za Slovence, z njim smo dobili jezik

Avtor: Vesna Žarkovič

Datum: 28. oktober 2020

Čas branja: 3 min

V Sloveniji je 31. oktober dan reformacije, praznik in dela prost dan, ki obuja spomin na versko, politično in kulturno gibanje v 16. stoletju. Slovenci hkrati obeležujemo rojstvo slovenskega knjižnega jezika in se spominjamo Primoža Trubarja.

Katekizem - prva knjiga, natisnjena v slovenskem jeziku

Primož Trubar velja za utemeljitelja knjižne slovenščine, njegov Katekizem je prva knjiga, natisnjena v slovenskem jeziku. Svetovna reformacija je postavila človeka v središče sveta. Človeka, kot za svoja dejanja odgovorno osebo, človeka, ki se mora izobraževati, in človeka, ki mora razmišljati s svojo glavo.

Tudi med epidemijo je prav jezik način izražanja solidarnosti z drugimi narodi in v jezikih vseh narodov in držav EU nagovarja naše prijatelje in ljudi iz EU.

Slovenščina je živ in vitalen jezik. Je ena najbolj prepoznavnih prvin naše identitete. Med drugim ima največje število narečij na svetu glede na število prebivalcev, ki jo uporabljajo kot materni jezik.

1 / 2

Koliko beremo Slovenci?

Slovenci veljamo za bralni narod. Knjiga nas je tudi prva oblikovala kot en narod in ima zato za marsikoga veliko simbolno vrednost. Skozi leta se je bralna kultura in pomen knjige seveda spreminjala, bralne navade naroda pa veliko govorijo o miselnosti, kulturi in mentaliteti ljudi. Preko raziskovanja bralnih navad Slovencev imamo tako vpogled v stanje naše družbe. Nacionalna raziskava branosti je raziskava, ki se ukvarja z bralnimi navadami posamezne države. Takšno raziskavo izvajajo praktično vse evropske in tudi druge države po svetu, pri nas pa se izvaja že od leta 2002. Vanjo je vključenih okoli 150 tiskanih medijev.

Raziskava Bralna kultura in nakupovanje knjig v RS je na primer pokazala, da letno večina Slovencev (58%) prebere zgolj eno knjigo. To nas uvršča pod evropsko povprečje, kjer podatki Evropske komisije kažejo, da približno 68 % Evropejcev prebere vsaj eno knjigo.

Najbolj bralni narod so Švedi, sledijo pa Nizozemci. Najmanj berejo v Grčiji.

Najbolj prodajane knjige na temo osebne rasti

Med 10 najbolj priljubljenimi knjigami pri nas je zgolj ena slovenska. Najbolje so se v preteklih letih tako prodajale knjige na temo osebne rasti (npr.  avtorjev Louise Hay). Med najbolj priljubljenimi knjigami pri Slovencih so tudi priročniki s kuharskimi recepti in pa tako imenovana plažna literatura (lahkotni ljubezenski ali zgodovinski romani, trilerji, kriminalke).

Opaziti je tudi trend, da Slovenci raje beremo knjige, po katerih so bili posneti tudi filmi. Največkrat se Slovenci za določeno knjigo odločijo na podlagi knjižnih ocen ali nagrad, pa tudi, če knjigo izda poznan in priljubljen avtor.

V knjižnicah si Slovenci najraje izposojamo ljubezenske romane. Pri tem je opaziti tudi pozitivne vplive obveznega branja v šolah, saj je med slovenskimi bralci kar 80 % starih med 15 in 24 let – torej obdobje, ko je večina vključena v izobraževanje. Najmanjši delež bralcev je v skupini nad 50 let.

1 / 2

Kaj pa e-knjige?

Po trenutno dostopnih podatkih naj bi po elektronskih knjigah pri nas posegalo okoli 20 % prebivalstva. Večinoma  gre za knjige v angleškem jeziku. Podatki nakazujejo, da se e-knjige pri nas še niso prijele in se nemara niti v prihodnjih letih še ne bodo.

Digitalne knjige v Sloveniji (še) ne nadomeščajo papirnatih knjig, ki očitno še vedno imajo veljavo v kulturnem, umetniškem in družbenem smislu.

V zadnjih letih se žal opaža trend upada števila bralcev, krčijo pa se tudi finančna sredstva za knjigo. Kljub temu razveseljuje podatek, da vsemu navkljub število izdaj še vedno raste. Spodbuden je tudi podatek, da Slovenci še vedno najraje beremo v slovenščini, čeprav večina nima težav z razumevanjem angleščine ali drugega tujega jezika. Na vprašanje "Kje ste dobili knjigo, ki ste jo nazadnje prebrali" je najpogostejši odgovor pri raziskavah, izposoja v knjižnici. To seveda ni presenetljiv podatek, če vemo, da je kar 25 % prebivalstva članov slovenskih splošnih knjižnic in da je v knjižnicah v zadnjih letih vsako leto izposojenih približno 14 knjig na prebivalca.

1 / 3

Kupci in izposojevalci

Delež intenzivnih kupcev, ki kupijo več kot 20 knjig na leto, se je v zadnjih 16 letih zmanjšal s treh na en odstotek. Število tistih, ki kupijo od 11 do 20 knjig, se je zmanjšalo s sedem na štiri odstotke, povečalo pa se je število tistih, ki kupijo od štiri do deset knjig. Skupna prodaja knjig na prebivalca se je zmanjšala s 3,2 knjige na 2,8.

Bralci ne kupujejo več dražjih knjig, kot je bila Enciklopedija Slovenije ali razni zdravstveni priročniki, ki so jih večinoma kupovali po direktnih prodajnih poteh. Do velikega padca pa je po letu 1998 prišlo tudi pri prodaji učbenikov.

So pa po drugi strani slovenske knjižnice bolje obiskane; knjižnična izposoja namreč že od osamosvojitve dalje narašča. Na Slovenskem se izposodi 4,8 knjige na odraslega prebivalca, kar je 20 % več kot leta 1998. Poraba knjige na prebivalca se je tako povečala, a izključno na račun izposoje v knjižnicah.