Skoči do osrednje vsebine

Slovenski etnografski muzej (SEM)

Avtor: Tea Knaflič

Datum: 21. avgust 2020

Čas branja: 4 min

Današnji človek je naravnan tako, da z zanimanjem zre v prihodnost. Nova odkritja in spremembe se vrstijo hitreje kot kdaj koli prej. Kar je bilo, tudi še nedavno nazaj, je preživeto. Za današnji čas nezanimivo.

A vendar, ne pozabimo: preteklost je tista, ki je družbo oblikovala in nam daje vedenje o tem, zakaj smo ta trenutek tukaj, kjer smo.

Slovenski etnografski muzej ponuja pogled v preteklost slovenskega naroda, nekdanjega načina življenja, verovanja, znanj in spretnosti, ki jih prikazuje na svojih stalnih in občasnih razstavah.

Muzej ima več kot 3000 kvadratnih metrov razstavnih površin. Najnovejše in najzanimivejše muzejske pridobitve so občasno na ogled v muzejski avli. Pritličje in prvo nadstropje sta namenjena občasnim razstavam. V drugem in tretjem nadstropju pa sta postavljeni stalni razstavi, ki ju redno dopolnjujejo.

Stalne razstave

Od leta 2006 je na ogled stalna razstava Med naravo in kulturo z več kot 3000 predmeti iz Slovenije in tujine. Vsak predmet, v katerem je ujeta preteklost, nam pripoveduje svojo zgodbo.

1 / 2

Dobra tri leta pozneje se je prvi stalni razstavi pridružila razstava Jaz, mi in drugi: podobe mojega sveta. Izjemna razstava prikazuje človeka in njegovo umeščanje v svet. Hkrati pa odpira zelo pomembna, celo ključna, vprašanja. Kaj ali kdo je človek? V katerih vidikih smo si vsi ljudje, ne glede na čas, podobni? Kako močno družba v določenem času vpliva na posameznika?

1 / 2

Najnovejša stalna razstava je naslovljena Lectarstvo je krajcarkšeft: Krbavčičeva svečarska in medičarska delavnica in trgovina iz Ljubljane. Zaradi zaprtja delavnice si lahko zdaj to staro obrtno dejavnost pogledamo v muzeju.

Soustvarjanje

Muzej sodeluje z različnimi družbenimi skupinami. Občasne razstave večkrat prikazujejo zanimive predmete iz osebnih zbirk posameznikov. Soustvarjanje prepleta ljudi, obenem pa v muzeju ves čas ohranja svežino in aktualnost. Svojo domiselnost in smisel za povezovanje ljudi so pokazali tudi v času epidemije covid-19.

Muzej je zbiral šaljive domislice oziroma vice, ki so nastali v času epidemije.

V njihovi zbirki jih je konec poletja že več kot 1000.

V muzej so vabljeni otroci in odrasli, ki se želijo na zanimivih delavnicah naučiti na primer osnovnih tehnik tkanja in lončarstva. Teme teh delavnic so zelo različne, nemalokrat vezane na vsakdanjik in praznik koledarskega leta.

Nesnovna kulturna dediščina

Slovenski etnografski muzej pa ima še eno, za slovenski narod pomembno vlogo.

Je koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine, kar pomeni, da na terenu dokumentira nesnovno kulturno dediščino in jo predlaga za vpis v register nesnovne dediščine.

Po Unescovi Konvenciji o varovanju nesnovne kulturne dediščine nesnovna kulturna dediščina: »pomeni prakse, predstavitve, izraze, znanja, veščine in z njimi povezane orodja, predmete, izdelke in kulturne prostore, ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prepoznavajo kot del svoje kulturne dediščine. Skupnosti in skupine nesnovno kulturno dediščino, preneseno iz roda v rod, nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino, kar zagotavlja občutek za identiteto in neprekinjenost s prejšnjimi generacijami, s čimer se spodbuja spoštovanje do kulturne raznolikosti in človeške ustvarjalnosti.«

Naštejmo samo nekaj primerov nesnovne kulturne dediščine, ki jih v Sloveniji poznamo prav vsi: obhodi kurentov, ki v deželo vabijo pomlad, izdelovanje čudovitih belokranjskih pisanic, poslikavanje panjskih končnic ali na primer spuščanje gregorčkov, ki v Sloveniji zaznamujejo prihod pomladi.

1 / 4

Kaj pa tiste malo manj poznane zanimivosti? Poznate izdelovanje trničev, borovo gostüvanje ali izdelovanje klobukov iz kostanjevega listja?

1 / 4

Do sredine avgusta 2020 je bilo v register nesnovne kulturne dediščine vpisanih kar 82 različnih enot nesnovne kulturne dediščine, ki pa so med sabo prepletene in včasih celo soodvisne.

Razporejene so v šest zvrsti, naslovljenih: Ustno izročilo, izrazi in jezik; Uprizoritvene umetnosti; Družbene prakse, rituali in praznovanja; Znanja in prakse o naravi in svetu; Tradicionalne obrtne veščine in Ostalo.

»Pomembnost ohranjanja in varovanja nesnovne kulturne dediščine se kaže v njeni raznolikosti in živosti. Teh pa brez njenih nosilcev, ki so lahko skupine, skupnosti ali posamezniki, ne bi bilo, saj so ključni pri prenašanju znanj, veščin, praks in predstavitev iz roda v rod.« Adela Pukl iz Etnografskega muzeja ob koncu še dodaja, kako pomembno je, da se dediščina prenaša na mlajše generacije.

»Za ohranjanje nesnovne kulturne dediščine so zaslužni njeni nosilci, ki to dediščino v prvi vrsti prepoznajo ter poskrbijo za njeno prilagajanje v prostoru in času.

Ob tem je bistvenega pomena prenos njihovih znanj na druge nosilce in med zainteresirane, saj nesnovni kulturni dediščini omogoča razvoj in obstoj v današnjem materializiranem svetu,« zaključi Anja Jerin iz Etnografskega muzeja.

V Slovenskem etnografskem muzeju se lahko zazremo v preteklost. Tisti, ki znate opazovati nekoliko bolje, boste ugotovili, da se boste zazrli vase.