Slovenske velikonočne igre

Te so bile od nekdaj del slovenskih velikonočnih običajev in v preteklosti so se jih na velikonočno nedeljo in velikonočni ponedeljek igrali tako otroci kot odrasli. Med najbolj znanimi so trkanje pirhov, sekanje oziroma ciljanje in valjanje pirhov po grabljah.

Trkanje pirhov

Igralca trkata s pirhi, in sicer prvi igralec z ožjim delom pirha udari po širšem delu pirha drugega igralca. Tisti, čigar pirh poči, izpade, zmaga pa tisti, ki mu uspe ubiti največ pirhov nasprotnika ali nasprotnikov. Včasih se je med igro tudi goljufalo, saj so lupino utrdili tako, da so pirh izpihali in napolnili s smolo.

Sekanje pirhov

V tej igri igralci v pirhe mečejo kovance. Najprej se dogovorijo o pravilih, ali mora kovanec prebiti lupino in se zapičiti v pirh, v celoti predreti lupino in se ustaviti pod njo ali celo priti ven na drugi strani. Pirhi, v katere ciljajo, so lahko na tleh, na stojalu ali v roki drugega igralca. Igralec si pribori pirhe, ki jih uspešno zadene, sicer jih mora dati drugemu igralcu.

Valjanje pirhov po grabljah

Dvoje grabelj položimo vzporedno (približno centimeter narazen), njuna zgornja konca pa dvignemo približno 30 centimetrov od tal. Na koncu grabelj na tla položimo odejo. Na odejo približno meter stran od konca grabelj v krog s premerom 20 centimetrov postavimo »cilj« (pirh). Igralec lahko cilj postavi kjer koli znotraj kroga. Pirh spustimo z najvišje točke ročajev grabelj. Vsak zadetek cilja prinese točko. Vsak igralec ima pet poskusov (spusti pet pirhov), zmaga pa tisti, ki doseže največ zadetkov. Pirhi, ki ob zadetku počijo, pripadajo igralcu. Obstaja tudi podobna igra, kjer namesto grabelj uporabimo strgalo oziroma »ribežen«.

Uporabite domišljijo

Slovenske tradicionalne velikonočne igre so prijetne in zanimive, lahko pa si izmislite tudi nove. Morda bodo nekoč postale del tradicije.

Seveda pa ni nič narobe, če poleg slovenskih tradicionalnih velikonočnih iger in vprašanj za otroke izvedete tudi ameriški običaj iskanja velikonočnih jajc. 

Bistvo vsakega praznika so namreč veselje, druženje in praznovanje.

In najlepše je, ko se veselje zrcali v otroških očeh in na njihovih obrazih zaigra nasmeh.